Zgodovina stavb

Prva leta delovanja Sodišča v Luxembourgu

Leta 1952, ko sta mesti Liège in Bruselj veljali za možni lokaciji institucij Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), je bilo za začasni sedež izbrano mesto Luxembourg. Lokacije institucij EU so bile uradno določene na zasedanju Sveta v Edinburgu leta 1992, ko je Luxembourg postal stalna lokacija Sodišča.

Istega leta je luksemburška vlada Sodišču dodelila vilo Vauban, stavbo sredi luxembourškega mestnega parka, in dve drugi stavbi, v katerih je delalo 57 uslužbencev.

Leta 1959 je luksemburška vlada Sodišču ponudila večjo stavbo na Côte dʼEich, ki je bila v lasti luksemburške škofije. Ta novi prostor je bil dovolj velik, da so bile vse službe Sodišča pod eno streho.

Selitev v četrt Kirchberg

S širitvijo Evropskih skupnosti – zlasti zaradi prve širitve, načrtovane za leto 1973 – se je število zaposlenih v institucijah EU povečalo. To je državo Luksemburg spodbudilo k razvoju četrti Kirchberg, da bi lahko bile vse institucije na enem mestu. Tam so bile zgrajene tudi stalne stavbe Sodišča.

Tako se je 223 uslužbencev Sodišča leta 1972 preselilo v Palačo, ki jo je luksemburška država dala zgraditi v četrti Kirchberg posebej za Sodišče. Palača, ki sta jo zasnovala belgijska arhitekta Jamagne in Vander Elst skupaj z luksemburškim arhitektom Conzemiusom, je bila uradno otvorjena 9. januarja 1973. S Palačo je bil končno zagotovljen delovni prostor, ki je bil namensko zgrajen za člane in osebje Sodišča.

Novi prizidki k Palači

Do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zaradi naraščajočega števila zaposlenih prišlo do pomanjkanja prostora, zato je bilo Sodišče prisiljeno najeti pisarne v drugih stavbah EU. Potrebe Sodišča so se še povečale s pristopom novih držav članic – Grčije (1981), Španije in Portugalske (1986), Avstrije, Finske in Švedske (1995) – in ustanovitvijo Sodišča prve stopnje (1989). Število zaposlenih se je s 626 leta 1988 povečalo na 837 leta 1994.

Da bi se ta položaj uredil, so bili med letoma 1985 in 1994 zgrajeni trije prizidki k Palači. Ti prizidki, ki so jih projektirali luksemburški arhitekti Fritsch, Herr in Huyberechts skupaj z italijanskim arhitektom Paczowskim, so bili:

• stavba Erasmus, otvorjena 5. oktobra 1988;
• stavba Thomas More, otvorjena 12. februarja 1993;
• stavba Thémis, otvorjena 15. septembra 1994.

Ker se je bilo zaradi prisotnosti azbesta v Palači Sodišče leta 1999 prisiljeno iz nje izseliti, je moralo ponovno preseliti svoje osebje. Postavljena je bila začasna montažna stavba, imenovana „stavba T“, v kateri so bile nato med letoma 1999 in 2019 nameščene jezikovne službe.

Večja širitev in prenova

Hkrati z odstranjevanjem azbesta v Palači so Sodišče EU in luksemburški organi zaradi potreb, ki so izhajale iz obsežne širitve EU, načrtovane za leto 2004, začeli ambiciozen gradbeni projekt.

Ta novi projekt je sovpadal s spremembo politike EU glede njenih stavb: namesto da bi se institucije EU zanašale na države gostiteljice, da zagotovijo stavbe – kot so to institucije EU počele do tedaj – se je odtlej pričakovalo, da bodo lastnice svojih prostorov. Sodišče EU je zato uvedlo sistem zakupa in odkupa, da bi lahko povsem samo odločalo o svojih stavbah.

Francoski arhitekt Dominique Perrault je na povabilo luksemburške države zasnoval sodoben kompleks, v katerem sta bila osrednji del prenovljena Palača in prostor, odprt za javnost, kjer so zdaj razpravne dvorane. Drugi ključni deli so bili:

• pravokotni „Obroč“ (Anneau) za pisarne članov Sodišča;
• dva nova stolpa za različne službe Sodišča EU;
• Galerija, ki povezuje vse stavbe.

Gradnja se je začela konec leta 2003. Evropski uniji se je 1. maja 2004 pridružilo deset novih držav članic in zaradi prihoda novih uslužbencev je bila začasno najeta še ena stavba zunaj kompleksa. V prizidku stavbe T, imenovanem „T2“, so bili nastanjeni pravniki lingvisti iz novih držav članic.

Do 4. decembra 2008 so bili dokončani in otvorjeni prenovljena Palača , Obroč, Galerija in dva stolpa – Comenius in Montesquieu. Površina Sodišča EU se je več kot podvojila s 85.000 m² na 200.000 m². Število razpravnih dvoran se je povečalo s 5 na 11, število pisarn pa s 1000 na 2200.

Ta širitev je omogočila prenovo stavb Erasmus, Thomas More in Thémis, ki so se nato ponovno začele uporabljati leta 2013.

Stolp Rocca: novo obdobje za Sodišče EU

Širitev EU s pristopom Romunije in Bolgarije (2007) ter Hrvaške (2013) je povzročila večjo delovno obremenitev Sodišča EU ter povečanje števila sodnikov in osebja. To je vključevalo tri nove generalne pravobranilce (2015) in postopno podvojitev števila članov Splošnega sodišča od leta 2016 dalje.

Za prilagoditev tej rasti so se spomladi 2016 začela gradbena dela za tretji stolp.

Stolp Rocca je z 29 nadstropji in 118 metri najvišja stavba v državi Luksemburg.

Njegova otvoritev septembra 2019 je pomenila pomemben mejnik v zgodovini Sodišča EU, saj so se vse službe Sodišča EU ponovno zbrale pod eno streho.