Prihodnost večjezičnosti

Smisel obstoja večjezičnosti je služiti državljanom in zanje prinaša nesporne prednosti. Razmerje med stroški in koristjo večjezičnosti v Evropski uniji ostaja pozitivno s katerega koli vidika. Korist je znana, tudi če je ni mogoče izmeriti: gre zlasti za možnost obračanja na institucije v lastnem jeziku, za to, da so vsi predpisi Unije na voljo v tem jeziku, ter za pravico do zaščite in spodbujanja vseh nacionalnih jezikov ter s tem kulture, vrednot in tradicij držav članic. Stroški so sicer lažje izmerljivi, a vseeno problematični: treba jih je čim bolj omejiti, hkrati pa ohraniti kakovost.

Orodja za podporo večjezičnosti, ki doživljajo velik tehnološki napredek, omogočajo veliko povečanje produktivnosti in usklajevanje del. Na primer nevronsko strojno prevajanje, prevajalska namizja, orodja za glasovno prepoznavanje in možnosti tolmačenja na daljavo so sredstva, ki učinkovito pomagajo službam. Poklici niso več popolnoma enaki kot pred nekaj leti, njihov razvoj pa se pospešuje.

Jezikovne službe si prizadevajo slediti spremembam in tehnološkemu razvoju, čedalje bolj tudi na področju umetne inteligence, da bi to v vsakem trenutku kar najbolje izkoristile, ne da bi to poseglo v kakovost, brez katere bi zahteva po večjezičnosti izgubila svojo legitimnost.

Tako so zdaj nekoč dolgotrajne in obremenjujoče naloge polavtomatizirane, strokovnjak pa ima tako vedno več časa, da se posveti pomembnim nalogam, ki jih strojno ni mogoče koristno opraviti. Razmišljanje, osredotočeno na pravo in jezikoslovje, je kočljivo in nujno zahteva strokovnjaka. Pravnik lingvist ali tolmač je zdaj v središču „razširjenega“ okolja: tehnologija mu služi in jo uporablja preudarno in odgovorno, da se zagotovi najboljša kakovost storitev po najboljši ceni, vedno v korist državljanov.