Komentarji k statističnim podatkom Splošnega sodišča za leto 2023

Prvič od prevzema funkcije 5. junija 2023 imam čast vzeti v roke pisalo, da bi komentiral letne statistične podatke o sodni dejavnosti. Kot moj predhodnik Emmanuel Coulon verjamem, da je ta naloga bistvena za predstavitev razvoja sodnih sporov, presojo nekaterih posledic zakonodajne in regulativne dejavnosti ter dejavnosti odločanja institucij in organov Evropske unije in ocenjevanje učinkov odločitev sodišča.

Za pravilno branje statističnih podatkov za leto 2023 je treba takoj opozoriti na sklop 404 zadev, ki so bile vložene oktobra 2023 (od T‑620/23 do T‑1023/23) in so v bistvu enake, saj se tožbe nanašajo na spremembo sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja evropskih poslancev in spadajo na področje „institucionalnega prava“ (glej tabelo 4 v nadaljevanju). S temi zadevami se je bistveno povečalo število vloženih zadev, ki je prvič v zgodovini Splošnega sodišča preseglo 1000 in znaša 1271. Če bi se te zadeve, ki so bile združene, štele za eno samo zadevo, bi bilo vloženih tožb 868, kar bi bilo blizu številu v prejšnjih letih (904 leta 2022, 882 leta 2021 in 847 leta 2020).

I. Vložene zadeve: prve zadeve v zvezi z regulacijo digitalnih trgov in nekatera nihanja na drugih področjih

Leta 2023 so se pojavili novi spori, ki se nanašajo na regulacijo digitalnih trgov in storitev. To je posledica tega, da je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2022/2065 o digitalnih storitvah (v angleščini: Digital Services Act, DSA) in Uredbo (EU) 2022/1925 o digitalnih trgih (v angleščini: Digital Markets Act, DMA). Pri prvi uredbi gre za celovito ureditev za spletne posrednike in platforme, ki jo izvajajo tako nacionalni organi kot Komisija, v tem zadnjem primeru pa lahko pripelje do tožb pred Splošnim sodiščem (dve leta 2023: T‑348/23, Zalando/Komisija, in T‑367/23, Amazon Services Europe/Komisija). Pri drugi uredbi gre za zakonodajo, ki se nanaša posebej na velike digitalne skupine, ki so jim naložene obveznosti, povezane z njihovim imenovanjem za „vratarje“. Komisija mora pod nadzorom sodišča Unije te skupine določiti in zanje uporabljati ta pravila. Tri tožeče stranke so pri Splošnem sodišču že vložile štiri tožbe, s katerimi izpodbijajo sklepe, sprejete v okviru postopka imenovanja vratarjev (zadeve T‑1077/23, Bytedance/Komisija, T‑1078/23, Meta/Komisija, ter T‑1079/23 in T‑1080/23, Apple/Komisija). Izvedeni so bili notranji organizacijski ukrepi, da bi se sodišče pripravilo na ta novi sodni spor in na tožbe, ki bi se lahko nanašale na drugo zakonodajno novost, to je Uredbo (EU) 2022/2560 o tujih subvencijah. Na podlagi teh ukrepov je Splošno sodišče sklenilo spremeniti odločitev o merilih za dodelitev zadev senatom (UL 2023, C 286, str. 2).

Na tradicionalnih področjih sodnih postopkov pred Splošnim sodiščem je mogoče opaziti rahlo povečanje števila zadev na področjih javnih uslužbencev (82 v primerjavi s 66 leta 2022) in intelektualne lastnine (310 v primerjavi z 270 leta 2022).

Sodni postopki v zvezi z omejevalnimi ukrepi so še naprej zaposlovali Splošno sodišče, vendar manj kot leta 2022. Leta 2023 je bilo vloženih 63 zadev, leta 2022 pa so bile vložene 103 zadeve. Nove zadeve na tem področju se nanašajo večinoma (41 zadev od 63) na več omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija leta 2022 sprejela proti fizičnim osebam in subjektom v okviru konflikta med Rusijo in Ukrajino. V številnih nerešenih zadevah v zvezi z večino omejevalnih ukrepov so tožeče stranke tožbo v skladu s členom 86 Poslovnika prilagodile, da bi izpodbijale podaljšanje ali spremembo ukrepov, ki se nanašajo nanje, namesto da bi te sklepe izpodbijale z novo tožbo. Prednost tega načina je, da se v okviru ene same zadeve preuči več aktov, vendar to oteži sodni postopek in zaplete njegovo vodenje, zlasti če se tožba prilagodi tik pred obravnavo ali med njo. Splošno sodišče namerava glede tega spremeniti svoj poslovnik in določiti, da mora biti prilagoditev tožbe vložena kmalu po vročitvi sklepa Splošnega sodišča o začetku ustnega dela postopka. S tem bi se omogočila ohranitev določene prilagodljivosti sporne ureditve podaljšanj in sprememb aktov, ki jih sprejmejo institucije Unije, hkrati pa bi se omejile nevšečnosti, s katerimi se zdaj srečuje Splošno sodišče.

Število zadev s področja ekonomske in monetarne politike, na katero spada med drugim bančno pravo, se še vedno vsako leto povečuje, pri čemer je bilo leta 2023 na novo vloženih 56 zadev. Ker se večina teh zadev nanaša na letne prispevke bank v Enotni sklad za reševanje in se začetno osemletno prispevno obdobje končuje, bi se to število v prihodnjih letih lahko zmanjšalo.

Priložnostno povečanje števila tožb v letu 2022 (68 novih zadev) na področju državnih pomoči se v letu 2023 ni potrdilo. Večja dejavnost na tem področju je bila povezana s tem, da so bile leta 2022 vložene številne tožbe, s katerimi se je izpodbijal sklep Komisije o shemi pomoči, ki jo je izvajala Portugalska v okviru ureditve Zona Franca da Madeira, kar dokazuje, da je dejavnost Splošnega sodišča odvisna od aktov, ki jih sprejmejo institucije in organi Evropske unije, in izpodbijanja zakonitosti teh aktov. Deset novih zadev, ki so bile na tem področju vpisane v letu 2023, je najnižje število, odkar je Splošno sodišče leta 1993 postalo pristojno za odločanje o tožbah posameznikov na področju državnih pomoči.

Nazadnje, zadeve s področja konkurence so še naprej na zgodovinsko nizki ravni, saj je bilo v letu 2023 vloženih le 13 novih zadev.

II. Številčni podatki, ki kažejo dejavnost sodišča

Splošno sodišče je z 904 končanimi zadevami v letu 2023 doseglo boljši rezultat od povprečja zadnjih let. Uspelo je tudi zmanjšati število nerešenih zadev, saj je število končanih zadev za 36 preseglo število novih zadev, če se skupina 404 vsebinsko enakih zadev šteje za eno samo zadevo. Na tej podlagi 1438 nerešenih zadev 31. decembra 2023 pomeni rahlo izboljšanje v primerjavi s 1474 nerešenimi zadevami leto prej. Ta napredek bi se lahko še okrepil v letu 2024, ko bi Splošno sodišče moralo biti v položaju, da konča postopke v nekaterih velikih skupinah zadev. Zdi se, da je s tem potrjeno, da je Splošno sodišče sposobno v svojo dejavnost vključiti prenos nekaterih pristojnosti na področju predhodnega odločanja, predviden za jesen 2024, in tako zmanjšati delovno obremenitev Sodišča.

Ugotovljeno je bilo:

skoraj 14 % (13,61 %) zadev so rešile razširjene sestave petih sodnikov, kar potrjuje trend povečanja števila predodelitev zadev razširjeni sestavi, ki je bil ugotovljen že v letu 2022 (12 %; 123 zadev, rešenih pred razširjeno sestavo v letu 2023, v primerjavi s 100 zadevami v letu 2022). Razširjene sestave v veliki večini primerov izdajajo sodbe, izključeno pa ni niti sprejemanje sklepov (deset v letu 2023, osem v letu 2022);
79 % zadev so rešile sestave senatov treh sodnikov v primerjavi z 82 % v letu 2022. To zmanjšanje je mogoče pojasniti s pogostejšim predodeljevanjem zadev razširjeni sestavi, kot je bilo pojasnjeno zgoraj;
Splošno sodišče je v velikem senatu odločilo v eni zadevi, potem ko jo je Sodišče, ki je odločalo o pritožbi, zadevo vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču (zadeva T‑65/18 RENV, Venezuela/Svet, v zvezi z omejevalnimi ukrepi glede na razmere v Venezueli);
sodnik posameznik je odločil v devetih zadevah (osem sodb, en sklep) v primerjavi z dvema leta 2022 in tremi leta 2021;
število vloženih predlogov za izdajo začasne odredbe je nekoliko večje (41 v letu 2023 v primerjavi s 37 v letu 2022), enako tudi število končanih postopkov za izdajo začasne odredbe (40 v letu 2023 v primerjavi s 37 v letu 2022);
59 % zadev v letu 2023 je bilo končanih s sodbo in 41 % s sklepom. V 66 % zadev, končanih s sodbo, je bila opravljena obravnava.

Število obravnav se je občutno povečalo (286 obravnav v primerjavi z 241 v letu 2022 in 240 v letu 2021) za 419 zadev z obravnavo (303 v letu 2022 in 290 v letu 2021). V letu 2023 je bilo opravljenih deset skupnih obravnav za skupno 70 zadev z obravnavo. Možnost, da se opravi skupna obravnava za več zadev, ki niso bile združene, je od 1. aprila 2023 določena v členu 106a Poslovnika. Ena od teh skupnih obravnav se je nanašala na skupno 42 zadev z obravnavo (v skupini zadev T‑700/13, Caixabank in drugi/Komisija, v zvezi z državno pomočjo, ki jo je Španija izvajala v korist nekaterih gospodarskih interesnih združenj (GIZ) in njihovih vlagateljev v obliki davčne sheme, ki se uporabi za nekatere dogovore o finančnem najemu za nakup plovil, imenovane tudi „španski sistem poslovnega najema“).

V tem letu ni bila opravljena nobena obravnava z videokonferenco, čeprav so 1. aprila 2023 začela veljati nova pravila o uporabi tega ukrepa. Čeprav je bila ta možnost sprva dana na voljo, če stranka zaradi zdravstvene krize, povezane s pandemijo covida-19, ni mogla priti v prostore Splošnega sodišča, člen 107a Poslovnika zdaj določa, da lahko stranka za to zaprosi zaradi varnostnih ali drugih resnih razlogov (na primer stavke v letalskem sektorju), zaradi katerih zastopnik ne more fizično sodelovati na obravnavi. Ta razvoj je mogoče pojasniti s koncem pandemije.

Povprečno trajanje postopka se je nekoliko podaljšalo. V letu 2023 je bilo 18,2 meseca za zadeve, končane s sodbo ali sklepom (v primerjavi s 16,2 meseca v letu 2022 in 17,3 meseca v letu 2021), in 21 mesecev (v primerjavi z 20,4 meseca v letu 2022 in 20,3 meseca v letu 2021), če se upoštevajo zgolj zadeve, končane s sodbo. V zvezi s tem je treba omeniti, da povprečno trajanje postopka v tej zadnji kategoriji niha med povprečnim trajanjem 37,1 meseca za zadeve s področja konkurenčnega prava ali 34,1 meseca za zadeve s področja državnih pomoči in 13,7 meseca za zadeve s področja intelektualne lastnine. K daljšemu trajanju postopka je prispevalo končanje več zadev ali skupin zapletenih zadev, zlasti na področjih državnih pomoči in konkurence.

Med 1841 zadevami, v katerih je postopek pred Splošnim sodiščem 31. decembra 2023 še potekal (bruto številka, ki vključuje 404 enakih zadev), se jih 29 % nanaša na institucionalno pravo (kot je navedeno zgoraj, 404 navedenih zadev spada med 543 zadev s tega področja, v katerih je postopek 31. decembra 2023 še potekal), 13 % jih spada na področje ekonomske in monetarne politike, 9,5 % pa na področje državnih pomoči. Na področjih, za katera je specializirano Splošno sodišče, intelektualna lastnina predstavlja 18 % nerešenih zadev in področje javnih uslužbencev 6 % teh zadev, to pa sta odstotna deleža, ki v primerjavi s preteklim letom ostajata stabilna. Kar zadeva sestave, je mogoče opaziti večjo uporabo velikega senata, saj je bilo konec leta 2023 pred njim nerešenih šest zadev, ki spadajo v dve skupini, od katerih se ena nanaša na Sklad za okrevanje in odpornost, druga pa na omejevalne ukrepe.

III. Elementi, ki so zaznamovali leto 2023, in obeti

Splošno sodišče je v letu 2023 nadaljevalo politiko proaktivnega upravljanja zadev in sprejelo nove ukrepe za obravnavanje zelo obsežnih zadev in velikih skupin zadev vse od njihovega vpisa. Ti ukrepi bi morali olajšati nadaljevanje postopkov v nekaterih skupinah zadev, ki so bili prekinjeni do rešitve zadev, opredeljenih kot pilotne zadeve, v katerih so bile vložene pritožbe. Zastavljena cilja sta racionalizacija in pospešitev postopkov v najbolj zapletenih zadevah, ki bodo senatom in sodnikom poročevalcem dodeljene po posebnih merilih, za katere bo določena okvirna časovnica, ki jo bo treba prilagoditi glede na razvoj postopka, ter ki bodo upravičene do več sredstev in prednostne obravnave v enoti pregledovalcev sodb in službah za prevajanje.

Med letom so se intenzivno izvajale priprave na delni prenos pristojnosti za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe, ki se bodo nadaljevale v letu 2024. Med drugim vključujejo prilagoditev Statuta Sodišča Evropske unije in procesnih pravil (Poslovnik, Praktične določbe za izvajanje in iz teh izhajajoča besedila). Politični dogovor o reformi Statuta, ki ga je bilo mogoče doseči 7. decembra 2023, sta nato potrdila Evropski parlament in Svet. Splošno sodišče je pripravilo osnutek sprememb svojega poslovnika, ki bo po soglasju Sodišča v začetku leta 2024 poslan Svetu v odobritev. Pripravljajo se tudi druga besedila, za katera je v bistvu pristojno le Splošno sodišče. Poleg spremembe procesnih pravil so potrebne obsežne dejavnosti za prilagoditev struktur, metod in tokov dela ali informacijskih orodij ter ukrepi za izobraževanje osebja, ki bodo Splošnemu sodišču in njegovemu sodnemu tajništvu omogočili, da se bosta uspešno spopadla s prihodom prvih predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki je predviden za zadnje četrtletje leta 2024.

V osrčju dejavnosti Splošnega sodišča je tudi posodobitev javne službe sodstva, ki prispeva k učinkovitosti evropskega sodnega sistema. Poleg ukrepov, ki so bili v preteklih letih sprejeti za digitalizacijo celotnega pravosodnega postopka, od načeloma obvezne vložitve aktov prek aplikacije e-Curia do elektronskega podpisovanja sodnih odločb, se izvajajo še dela, ki jih je institucija začela za oblikovanje integriranega sistema vodenja zadev (SIGA), in dela, ki bodo Splošnemu sodišču omogočila, da bo obvladovalo začetek postopkov predhodnega odločanja v letu 2024.

IV. Dejavnost sodnega tajništva Splošnega sodišča: pregled nenehno intenzivne dejavnosti

Posebno pozornost je treba nameniti nenehno intenzivni dejavnosti sodnega tajništva Splošnega sodišča.

Med letom je bilo preseženih več pragov in rekordov:

prag 000 zadev, vloženih pri Splošnem sodišču od njegove ustanovitve, z vpisom zadeve T‑1148/23, PAN Europe/Komisija, vložene 8. decembra 2023;
prag 1000 zadev, vloženih med letom (1271 zadev). Vložitev zgoraj omenjenih 404 enakih zadev ne povečuje bistveno delovne obremenitve sestav, ima pa velik učinek na dejavnost sodnega tajništva, ki jih je vpisalo in vročilo, objavilo obvestila o njih v Uradnem listu in pripravilo njihovo združitev;
rekordno število procesnih aktov, vpisanih v vpisnik (62.020);
rekordno število vlog, vloženih v sodnem tajništvu (5264 drugih vlog poleg tožb);
najnižja stopnja dopolnitev začetnih vlog (22,9 % v primerjavi z 31,96 % v letu 2022 in 41,2 % v letu 2021), k čemur so prispevali ne le upoštevanje skupine 404 zadev, ampak tudi zmanjšanje nekaterih formalnosti v okviru spremembe Poslovnika ter objava preglednega seznama in vzorcev tožb na spletnem mestu Curia;
število strani, vloženih prek aplikacije e-Curia, je v letu 2023 doseglo 1.762.453.

Sodno tajništvo je sodnikom sodišča pomagalo na 334 sejah senatov (352 v letu 2022 in 338 v letu 2021) in 286 obravnavah.

Poleg tega je bilo 94 % aktov vloženih v elektronski obliki prek aplikacije e-Curia, katere uporaba, z nekaterimi izjemami, je 1. decembra 2018 postala obvezna. V letu 2023 je bilo vloženih skoraj dva milijona strani (1.762.453 strani). Omeniti je treba, da uporaba aplikacije e-Curia ne bo obvezna v okviru postopkov predhodnega odločanja, vendar se bo odločno spodbujala zaradi prednosti, ki jih ima za nacionalna sodišča, zainteresirane stranke in Splošno sodišče.