Sodna statistika Splošnega sodišča - 2025

Intenzivno in produktivno leto

Za Splošno sodišče je bilo leto 2025 z več vidikov intenzivno leto.

Na prvem mestu, to je bilo leto zamenjave članov: junija sta se Splošnemu sodišču pridružila dva nova sodnika in zasedla mesti, ki sta postali prosti oktobra 2024, nato so septembra Splošno sodišče zapustili štirje sodniki, trije novi sodniki pa so se mu pridružili za šestletni mandat. Tako je bilo poleg mesta, ki je nezasedeno od oktobra 2024, še eno prosto mesto. To sodišče, ki ga v teoriji sestavlja 54 sodnikov, ni nikoli delovalo v polni sestavi, saj ga je do junija sestavljalo 51 sodnikov, od junija do septembra 53 sodnikov, od septembra dalje pa 52 sodnikov.

Dalje, Splošno sodišče je kljub zmanjšanemu številu sodnikov v enem koledarskem letu končalo največje število zadev v svoji zgodovini. Kljub rekordnemu številu vloženih zadev je zmanjšalo število nerešenih zadev na najnižjo raven v zadnjih 18 letih. Po statistični prilagoditvi, pri kateri se izdaja ene same sodbe upošteva za 404 združene zadeve, se povprečno trajanje postopka znatno skrajša.

Nazadnje, Splošno sodišče je na podlagi predlogov za sprejetje predhodne odločbe, za katere je pristojno od oktobra 2024, v koledarskem letu izdalo prve sodbe, generalna pravobranilca pa sta predstavila prve sklepne predloge. Splošno sodišče je prejelo veliko število novih predlogov za sprejetje predhodne odločbe in je svojo organizacijo na tem področju prilagodilo tako, da je ustanovilo dva specializirana senata za nadomestitev senata za predhodno odločanje, ki je bil ustanovljen za prehodno obdobje do septembra 2025.

Skupaj si podrobneje poglejmo to rekordno leto.

Vložene zadeve: občutno povečanje

Podatki za leto 2025 kažejo, da je bil zgodovinski upad števila vloženih zadev leta 2024 (786 novih zadev) dejansko povezan s konjunkturnimi razlogi.

Splošno sodišče je z 989 vloženimi zadevami in več kot 26‑odstotnim povečanjem v primerjavi s prejšnjim letom doseglo najvišji pripad novih zadev v svoji zgodovini. Tudi če ne upoštevamo 65 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, vloženih na področjih, ki so bila prenesena na Splošno sodišče, število 924 direktnih tožb in posebnih postopkov presega tiste iz zadnjih petih let[1].

Leto 2025 je prvo polno leto po reformi Statuta Sodišča Evropske unije, s katero je bila na nekaterih posebnih področjih pristojnost za predhodno odločanje Sodišča prenesena na Splošno sodišče.

Pri Splošnem sodišču je bilo na področjih, za katera je to pristojno, vloženih 65 predlogov za sprejetje predhodne odločbe: 24 od njih se nanaša na skupni sistem davka na dodano vrednost, 18 na odškodnino in pomoč potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, zamude ali odpovedi prevoznih storitev, osem na carinski zakonik, sedem na trošarine, sedem na tarifno uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo in eden na sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. To število je nižje od tistega, ki je bilo ocenjeno ob vložitvi zakonodajnega predloga, čeprav je Sodišče na koncu obravnavalo le malo zadev s teh posebnih področij, ker so se nanašale tudi na eno ali več drugih področij poleg tistih iz člena 50b, prvi odstavek, Statuta ali ker so odpirale neodvisna vprašanja glede razlage primarnega prava, mednarodnega javnega prava, splošnih načel prava Unije ali Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Spomnimo se, da je bilo leta 2025 od 76 zadev, ki so bile obravnavane v okviru „enotnega okenca“, le devet obdržanih v obravnavi pred Sodiščem, pri dveh pa je bil postopek „ustavljen“.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe so prispeli iz 17 različnih držav članic, čeprav je Nemčija z 21 vloženimi predlogi močno prispevala k skupnemu številu, sledile pa so Avstrija in Poljska s sedmimi predlogi ter Bolgarija s šestimi. Pomembno je navesti, da je kar 13 vrhovnih sodišč iz 13 različnih držav članic vložilo predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki spadajo v pristojnost Splošnega sodišča.

Kar zadeva direktne tožbe, je mogoče opaziti rahlo zmanjšanje števila vloženih zadev, ki se nanašajo na spore glede pravic intelektualne lastnine (257 v primerjavi z 268 leta 2024, kar je 4 % manj). Navesti je treba, da se je število pritožb pred odbori za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) povečalo (+4,6 %), kar se je v praksi izravnalo z zmanjšanjem števila odločb, ki jih je ta odbor izdal (–4,9 %). Stopnja tožb pred Splošnim sodiščem zoper odločbe odborov za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) znaša približno 10 %, kar je enako kot prejšnja leta. Opozoriti je treba, da to področje, ki je od 22. septembra 2025 zaupano sedmim posebnim senatom Splošnega sodišča, predstavlja skoraj 26 % zadev, vloženih leta 2025. Izmed teh zadev se jih je 236 nanašalo na področje znamk, 19 pa na področje modelov. Dve zadevi sta bili vloženi na področju žlahtniteljske pravice zoper odločbi, ki ju je sprejel Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO). Večina (82 %) navedenih zadev se je nanašala na spor strank v postopku pred odbori za pritožbe (zadeve inter partes).

Občutno se je povečalo število zadev s področja javnih uslužbencev, vloženih leta 2025 na podlagi člena 270 PDEU (109 v primerjavi s 76 leta 2024, torej +43 %). To področje, ki je od 22. septembra 2025 zaupano trem posebnim senatom Splošnega sodišča, predstavlja 11 % vseh zadev, vloženih leta 2025. Tem 109 tožbam je treba dodati še 15 tožb, ki zaradi razporeditve med navedene tri senate spadajo na področje „Javni uslužbenci +“ na podlagi nove opredelitve zadev s področja javnih uslužbencev,[2] ki ni omejena na tožbe, vložene zgolj na podlagi člena 270 PDEU.

Na področju državnih pomoči se je število zadev, vloženih leta 2025, povečalo za štiri zadeve v primerjavi z letom 2024 (27 zadev), pri čemer to področje ostaja precej pod visokimi ravnmi, ki jih je Splošno sodišče doseglo v preteklosti. Nazadnje, tako kot leta 2023 in leta 2024 je število zadev na področju konkurence zelo majhno, z 12 novimi zadevami leta 2025.

Splošno sodišče so še naprej zaposlovali spori v zvezi z omejevalnimi ukrepi, saj je bilo leta 2025 vloženih 105 novih zadev s tega področja (v primerjavi s 63 leta 2024). Delež teh sporov je še večji, če upoštevamo, da v nekaterih primerih tožeče stranke, namesto da bi vložile nove tožbe, izpodbijajo nove omejevalne ukrepe v okviru nerešenih tožb, tako da vložijo predlog za prilagoditev tožbe v skladu s členom 86 Poslovnika Splošnega sodišča. Velika večina novih zadev na tem področju (84 od 105 zadev) se nanaša na vrsto omejevalnih ukrepov, ki jih je Unija sprejela v okviru vojne Ruske federacije proti Ukrajini, pa tudi zaradi vpletenosti Belorusije, razmer v Republiki Moldaviji, vojaške podpore Irana Rusiji ali njegovih destabilizacijskih dejavnosti proti Evropski uniji ali njenim državam članicam. Preostale zadeve v zvezi s temi spori so povezane z razmerami v Sirski arabski republiki (12 tožb), Republiki Tuniziji (2 tožbi), Demokratični republiki Kongo (6 tožb) in Libiji (1 tožba). Večina teh tožb je bila vloženih v angleščini (57 tožb) in francoščini (37 tožb).

Število zadev s področja gospodarske in monetarne politike, ki vključuje zlasti bančno pravo, se še naprej močno zmanjšuje (12 vloženih tožb in 1 zadeva, vrnjena v razsojanje leta 2025, v primerjavi s 33 vloženimi zadevami leta 2024 in 56 leta 2023). Štiri zadeve se nanašajo na ponovno sprejetje sklepa o predhodnih prispevkih v Enotni sklad za reševanje za leto 2021, tri nove zadeve in zadeva, vrnjena v razsojanje, se nanašajo na sprejetje sklepov na področju bonitetnega nadzora, dve zadevi se nanašata na sklepe Enotnega odbora za reševanje o začetku postopka reševanja, ena zadeva pa se nanaša na domnevno kršitev obveznosti Komisije, da zagotovi skladnost nacionalne zakonodaje z monetarnim pravom Evropske unije. Nazadnje, dve tožbi sta bili vloženi zoper sklep Sveta o sprejetju eura v Bolgariji 1. januarja 2026 in z njim povezane uredbe, vključno z uredbo o menjalnem tečaju med evrom in bolgarskim levom.

Na področju regulacije digitalnih trgov in storitev je bilo leta 2025 vloženih sedem zadev. Tri zadeve se nanašajo na akt o digitalnih storitvah (EU) 2022/2065 (v angleščini: Digital Services Act, DSA) in obravnavajo pristojbino za nadzor. Štiri zadeve se nanašajo na akt o digitalnih trgih (EU) 2022/1925 (v angleščini: Digital Markets Act, DMA). Dve izmed njih se nanašata na razglasitev ničnosti sklepov Komisije, ki določajo ukrepe, ki jih mora izvajalec izvesti kot vratar, preostali dve pa na razglasitev ničnosti sklepov, s katerimi je bilo ugotovljeno nespoštovanje obveznosti vratarjev.

Nazadnje, kar zadeva nujno obravnavanje sporov, je število predlogov za izdajo začasne odredbe leta 2025 ostalo stabilno, podobno kot je povprečna raven zadnjih desetih let, pri čemer je bilo vloženih 40 predlogov.

Dejavnost Splošnega sodišča: rekordno leto

Bruto število končanih zadev leta 2025 znaša 1527, vendar če se 404 zadeve, ki so v bistvu enake in ki so bile vložene oktobra 2023, končane pa decembra 2025 (od T‑620/23 do T‑1023/23), štejejo kot ena enota, to število še vedno znaša 1124. To je najvišja raven v zgodovini Splošnega sodišča, ki znatno presega prejšnji rekord 1009 končanih zadev iz leta 2018. Na tej podlagi je povečanje glede na 922 zadev, končanih leta 2024, približno 22‑odstotno.

Splošno sodišče je tako kljub dotlej neprimerljivemu pripadu novih zadev uspelo zmanjšati število nerešenih zadev na 1167, kar je najnižja raven od leta 2007. Stopnja spremembe nerešenih zadev ali stopnja reševanja zadev („clearance rate“), ki v odstotkih izraža razmerje med končanimi in vloženimi zadevami, znaša bruto 154, brez upoštevanja 404 zgoraj navedenih zadev pa 114. Teoretični čas obravnave nerešenih zadev („disposition time“), ki temelji na razmerju med nerešenimi in končanimi zadevami, po statistični prilagoditvi znaša 379 dni, kar je najnižje trajanje v celotni zgodovini Splošnega sodišča. Glede na trajanje pisnih faz postopkov in v številnih primerih tudi čas, potreben za pridobitev prevodov procesnih aktov, to pomeni, da lahko Splošno sodišče zdaj obravnava večino zadev takoj, ko so pripravljene, ne da bi moralo najprej obravnavati nerešene zadeve iz zaostanka. To pa tudi pomeni, da bo ob neprekinjenem delu leta 2026 težko končati enako veliko število zadev.

Prizadevanja članov in osebja Splošnega sodišča ob podpori osebja institucije so omogočila bistveno krajše trajanje postopkov. Bruto številka 18,9 meseca te izboljšave ne odraža zaradi statistične teže zgoraj navedenih 404 v bistvu enakih zadev, ki so bile obravnavane dlje, kot je povprečje, vendar če te zadeve štejemo kot eno samo, se povprečno trajanje postopka skrajša z 18,5 na 16,0 meseca.

Nekaj ugotovitev:

• delež zadev, ki so jih rešili senati petih sodnikov, vključno s senatom za predhodno odločanje, znaša bruto 35,6 %, po statistični prilagoditvi v zvezi s 404 enakimi zadevami pa 12,5 %, kar je manj kot leta 2024 (20,2 %) in leta 2023 (13,6 %);

• 60,8 % zadev je bilo končanih pred senati treh sodnikov, kar po prilagojenih podatkih znaša 82,7 % v primerjavi s 75,4 % leta 2024;

• dve zadevi sta bili končani pred velikim senatom, ki ga sestavlja 15 sodnikov, in prvič dve pred vmesnim senatom, ustanovljenim leta 2024, ki ga sestavlja devet sodnikov;

• o nobeni zadevi ni odločal sodnik posameznik, v primerjavi s štirimi leta 2024 in devetimi leta 2023;

• leta 2025 je bilo končanih 39 postopkov za izdajo začasne odredbe, kar je primerljivo s prejšnjimi leti (42 leta 2024 in 40 leta 2023);

• leta 2025 je bilo 60,4 % zadev končanih s sodbo, ta delež pa po prilagoditvi podatkov zaradi 404 v bistvu enakih zadev znaša 46,2 %. V 78,4 % zadev, ki so bile končane s sodbo, je bila izvedena obravnava, kar po prilagojenih podatkih znaša 61,7 %.

Število obravnav za leto 2025 je znašalo 232 (232 tudi leta 2024 in 286 leta 2023) za 689 zadev z obravnavo (300 leta 2024 in 419 leta 2023).

Leta 2025 so bile opravljene tri obravnave z videokonferenco (dve leta 2024, leta 2023 pa nobena).

Morda je koristno navesti tudi nekaj podatkov glede obravnave predlogov za sprejetje predhodne odločbe, naslovljenih na Splošno sodišče, ki je zanje pristojno v zadevah, vloženih po 1. oktobru 2024. Splošno sodišče je leta 2025 končalo 16 zadev, 11 s sklepom in pet s sodbo, pri čemer sta dva sodnika, izvoljena za opravljanje funkcije generalnega pravobranilca v teh zadevah, predstavila šest sklepnih predlogov. Postopek je povprečno trajal 6,2 meseca, kar je posledica kratkega trajanja nekaterih postopkov, v katerih je predložitveno sodišče hitro umaknilo svoj predlog. Pri zadevah, končanih s sodbo, je postopek trajal povprečno 10,9 meseca, kar je še vedno zelo nizka številka, tudi ob upoštevanju, da je bilo pet sodb izdanih brez obravnave in brez sklepnih predlogov.

Od 1167 nerešenih zadev pred Splošnim sodiščem na dan 31. decembra 2025 se jih 276 (23,7 %) nanaša na intelektualno lastnino, 125 (10,7 %) na omejevalne ukrepe, 164 (14,1 %) na področje „Javni uslužbenci +“ in 88 (7,5 %) na institucionalno pravo. Poleg teh področij, ki predstavljajo približno polovico vseh nerešenih sporov, preostale zadeve spadajo na številna druga področja, kar ponovno priča o veliki raznolikosti področij, predloženih v presojo Splošnemu sodišču.

Nazadnje, Splošno sodišče po prvem letu dela od začetka veljavnosti reforme, s katero je bila nanj prenesena pristojnost za predhodno odločanje na nekaterih področjih, izkazuje pozitivne rezultate. Z organizacijskimi in institucionalnimi ukrepi, ki jih je sprejelo, in ob ohranjanju visoke delovne intenzivnosti dokazuje svojo odzivnost in sposobnost predvidevanja potreb, s čimer zagotavlja učinkovito obravnavo zadev iz svoje pristojnosti.

[1]    Za namene teh navedb se sklop 404 v bistvu enakih zadev v španskem jeziku (od T‑620/23 do T‑1023/23), ki so bile vložene leta 2023 in končane leta 2025, šteje za eno samo zadevo.

[2]    Od 23. septembra 2023 gre za zadeve, ki izhajajo iz delovnega razmerja med Evropsko unijo in njenim osebjem, od 22. septembra 2025 pa so jim dodane zadeve, ki izhajajo iz razmerij med institucijami, organi in uradi Unije ter njihovimi člani ali nekdanjimi člani kakor tudi osebami, ki opravljajo ali so opravljale mandat v navedenih institucijah, organih in uradih Unije.