Sodna statistika Sodišča - 2025

Vložene zadeve

Tako kot v prejšnjih letih je bilo tudi v preteklem letu zabeleženo veliko število novih zadev, saj je bilo leta 2025 v vpisnik sodnega tajništva vpisanih 889 zadev. Ta številka navidezno pomeni rahlo zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom (2024), v katerem je bilo v vpisnik sodnega tajništva vpisanih 920 zadev, vendar če upoštevamo 65 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so bili pri Sodišču vloženi leta 2025 in posredovani Splošnemu sodišču po predhodni analizi iz člena 93a Poslovnika Sodišča, je bilo leta 2025 Sodišču dejansko predloženih kar 954 zadev, kar je zelo blizu rekordnemu letu 2019, ko je Sodišče zabeležilo 966 zadev.

Če podrobneje pregledamo razčlenitev zadev, ki so bile Sodišču predložene leta 2025, ni presenetljivo, da večino novih zadev predstavljajo predlogi za sprejetje predhodne odločbe. Poleg zgoraj navedenih 65 predlogov, ki so bili poslani Splošnemu sodišču, ker se nanašajo izključno na eno ali več posebnih področij iz člena 50b Statuta, je bilo leta 2025 v vpisnik sodnega tajništva vpisanih še 580 novih predlogov za sprejetje predhodne odločbe. To je največ v zadnjih petih letih.

Tako kot leta 2024 so predlogi za sprejetje predhodne odločbe, vloženi leta 2025, prišli iz skoraj vseh držav članic, pri čemer so veliko število predlogov za sprejetje predhodne odločbe vložila italijanska sodišča (110 predlogov, od katerih je bila polovica vložena samo februarja 2025) in poljska sodišča (63 predlogov, kar je največ od pristopa te države k Evropski uniji leta 2004).

Veliko število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila italijanska sodišča, je v velikem obsegu posledica vprašanj, ki so jih ta sodišča – soočena z množičnim obravnavanjem pravnih sredstev, ki so jih državljani tretjih držav vložili zoper ukrepe odstranitve, ki so jih sprejeli nacionalni organi – postavila v zvezi z razlago določb Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in zlasti glede razlage pojma „varna izvorna država“[1].

Poljska sodišča pa so v svojih predlogih za sprejetje predhodne odločbe namenila pozornost predvsem področju varstva potrošnikov, saj se je več kot polovica predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih poljska sodišča leta 2025 vložila pri Sodišču, nanašala na razlago določb Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah[2] in Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah[3].

Medtem ko je bilo število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih leta 2025 vložila italijanska in poljska sodišča, izrazito veliko, pa je bilo predlogov iz Nemčije in Francije zelo malo, in sicer le 61 oziroma 17. Čeprav je število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila francoska sodišča, eno najnižjih v zadnjih dvajsetih letih, je treba opozoriti, da se veliko predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila nemška sodišča, nanaša prav na posebna področja, na katerih je bila pristojnost za predhodno odločanje prenesena na Splošno sodišče, zlasti na skupni sistem davka na dodano vrednost ter odškodnino in pomoč potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, zamude ali odpovedi prevoznih storitev. Poleg 61 predlogov, ki jih obravnava Sodišče, je torej treba upoštevati tudi več kot 20 predlogov, vloženih pri Sodišču, ki so bili posredovani v odločanje Splošnemu sodišču zaradi njegove pristojnosti.

Poleg predlogov iz zgoraj navedenih štirih držav je treba omeniti tudi stalno visoko število predlogov avstrijskih in bolgarskih sodišč, ki so v letu 2025 vložila 47 oziroma 42 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ter predlog britanskega sodišča, ki je prvi predlog za sprejetje predhodne odločbe od izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in po izteku prehodnega obdobja 31. decembra 2020. Na podlagi člena 158(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo[4] je High Court of Justice (King’s Bench Division) 24. oktobra 2025 vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago člena 17(2) navedenega sporazuma v zvezi s pravicami do prebivanja in dovoljenji za prebivanje, priznanimi družinskim članom, ki so vzdrževani člani državljanov Unije ali Združenega kraljestva.[5]

Tako kot v preteklih letih so pritožbe zoper odločbe Splošnega sodišča in direktne tožbe po številu predstavljale drugo in tretjo najpogostejšo kategorijo zadev, predloženih Sodišču v letu 2025. S skupaj 245 zadevami je število pritožb, pritožb v zvezi z začasnimi odredbami in pritožb v zvezi z intervencijo rahlo upadlo v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo skupno število pritožb 277, medtem ko se je število direktnih tožb rahlo povečalo. Poleg nekaj ničnostnih in odškodninskih tožb je bilo leta 2025 pri Sodišču vloženih 50 tožb zaradi neizpolnitve obveznosti. Zadevajo približno 20 držav članic in se nanašajo na različna področja, kot so varstvo okolja – v različnih oblikah (kakovost zraka, kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, čiščenje komunalne odpadne vode, ravnanje z odpadki, preprečevanje in zmanjševanje škodljivih učinkov, povezanih z izpostavljenostjo hrupu, ohranjanje naravnih habitatov itd.) – socialna politika in boj proti zlorabam, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, ter promet, obdavčenje in prosti pretok kapitala. Evropska komisija je zato marca 2025 vložila tožbe proti šestim državam članicam, ker te niso sprejele ali sporočile ukrepov, potrebnih za uskladitev z Direktivo (EU) 2021/2167 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o serviserjih kreditov in kupcih kreditov ter spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU[6].

Nazadnje, ta pregled vloženih zadev zagotovo ne bi bil popoln, če ne bi omenili predloga Evropske komisije z dne 21. novembra 2025 za izdajo mnenja o združljivosti sporazuma o pristopu Evropske unije h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisani 4. novembra 1950 v Rimu, s Pogodbama. Ta predlog, vložen na podlagi člena 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, sledi dvema predlogoma, vloženima aprila 1994 in julija 2013 o isti zadevi, pri čemer je bilo v prvem ugotovljeno, da Skupnost nima pristojnosti za pristop h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,[7] v drugem pa, da osnutek sporazuma o pristopu Evropske unije k navedeni konvenciji ni združljiv s členom 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in Protokolom št. 8 o tem členu.[8] Ta predlog za izdajo mnenja (1/25) se nanaša prav na besedilo, ki izhaja iz pogajanj, ki so sledila navedenemu mnenju o nezdružljivosti.

Ob koncu tega kratkega pregleda vloženih zadev je treba poudariti, da je bila v nezanemarljivem deležu teh zadev predlagana tudi pospešitev postopka, in sicer sta bila zahteva ali predlog za uporabo hitrega postopka ali nujnega postopka vložena v kar 88 zadevah, kar je 10 % vseh zadev, predloženih Sodišču v letu 2025. Nujni postopek predhodnega odločanja je bil v preteklem letu dejansko izveden v štirih zadevah,[9] medtem ko je bilo ugodeno dvema predlogoma za uporabo hitrega postopka,[10] pri čemer je tega sprožil sam predsednik Sodišča, in sicer v občutljivi zadevi, ki se je nanašala na razlago členov Direktive Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb.[11]

Končane zadeve

Poleg tega, da je Sodišče leta 2025 zabeležilo veliko število zadev, je preteklo leto zaznamovala tudi intenzivna sodna dejavnost, saj je Sodišče končalo 774 zadev, kar je precej podobno številu iz prejšnjih let (792 končanih zadev leta 2020, 772 leta 2021, 808 leta 2022 in 783 leta 2023). To je sicer precej manj od števila zadev, ki so bile končane leta 2024 (862 zadev), vendar je treba opozoriti, da je bilo to leto zaznamovano z delno zamenjavo članov Sodišča in s tem povezano potrebo po končanju precejšnega števila zadev pred odhodom sodnikov, ki so končali svoj mandat.

Opozoriti je treba tudi, da v času pisanja tega povzetka kolegij sodnikov še vedno ni bil popoln, saj sodnik, ki je februarja 2024 zapustil Sodišče, še ni bil nadomeščen, sodnik, ki je umrl med mandatom junija 2024, pa je bil dejansko nadomeščen šele leto pozneje, in sicer junija 2025. Na take dejavnike Sodišče ne more vplivati, vendar ti neizogibno vplivajo na produktivnost sodišča.

Ni presenetljivo, da predlogi za sprejetje predhodne odločbe in pritožbe – glede na svoj delež v zadevah, predloženih Sodišču – predstavljajo bistven del zadev, ki jih je sodišče končalo, saj je Sodišče v letu 2025 rešilo 561 zadev za predhodno odločanje in 156 pritožb, kar je več kot 92 % vseh zadev, končanih v lanskem letu.

Tako kot v preteklih letih je bila tudi v letu 2025 večina zadev končana s sodbo. V preteklem letu je bilo izdanih 447 sodb, sklepi, s katerimi so se zadeve končale drugače kot z izbrisom, vrnitvijo v razsojanje Splošnemu sodišču ali ustavitvijo postopka, pa predstavljajo manj kot 20 % končanih zadev. Število teh sklepov (116) je bilo pri pritožbah sorazmerno večje kot pri predlogih za sprejetje predhodne odločbe. Sklepi, sprejeti na podlagi členov 53 in/ali 99 Poslovnika, so predstavljali le 12 % zadev za predhodno odločanje, končanih v letu 2025, sklepi, sprejeti na podlagi členov 170a in 170b ali na podlagi členov 181 ali 182 Poslovnika, pa so predstavljali 35 % vseh pritožb, rešenih v preteklem letu.

Kar zadeva postopke s pritožbo, ki jih je Sodišče končalo leta 2025, je treba upoštevati zlasti zmanjšanje deleža razveljavitev odločb Splošnega sodišča. Medtem ko se je ta stopnja v letih 2022, 2023 in 2024 gibala okoli 20 %, se je v letu 2025 dejansko zmanjšala na 15 %. Od 156 pritožb, rešenih v lanskem letu, je le 24 od njih privedlo do razveljavite sodbe ali sklepa, izpodbijanega pred Sodiščem. V večini primerov (19) je Sodišče zadevo vrnilo v razsojanje Splošnemu sodišču.

Kar natančneje zadeva dejavnost senata za dopustitev pritožb, je treba ugotoviti, da sta bili v preteklem letu dopuščeni dve pritožbi, pri čemer je prva pritožba spadala na novo področje uporabe člena 58a Statuta, sprejetega po zakonodajni reformi iz leta 2024. V navedeni zadevi gre za pritožbo zoper odločbo Splošnega sodišča v zvezi z izvršitvijo pogodbe, ki vsebuje arbitražno klavzulo v smislu člena 272 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Pritožba, vložena decembra 2024, je bila 29. aprila 2025 delno dopuščena in je trenutno v obravnavi pred Sodiščem.[12]

Ob upoštevanju podatkov o načinu, kako so bile zadeve končane, je treba ugotoviti, da sta se število in delež zadev, v katerih so bili predstavljeni sklepni predlogi, v preteklem letu zmanjšala. V letu 2025 so bili v 239 končanih zadevah predstavljeni sklepni predlogi generalnih pravobranilcev, kar je 31 % vseh končanih zadev v letu 2025, medtem ko je bila ta številka v prejšnjih letih višja, in sicer 336 zadev v letu 2024 in 283 zadev v letu 2023, kar predstavlja 39 % oziroma 36 % vseh končanih zadev v navedenih letih. To zmanjšanje je mogoče delno pojasniti s prenosom pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče, ki je zdaj pri odločanju o zadevah, ki mu jih je posredovalo Sodišče, samo odgovorno za sklepne predloge generalnih pravobranilcev, v večjem obsegu pa je to zmanjšanje posledica neobstoja resnično novih pravnih vprašanj na drugih področjih, zaradi česar je Sodišče širše uporabilo možnost iz člena 20, peti odstavek, Statuta, da o zadevi odloča brez sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Kot je razvidno iz spodnjih preglednic, se je leta 2025 število zadev s sklepnimi predlogi v primerjavi s prejšnjim letom dejansko povečalo le na področjih energetike in prostega gibanja oseb.

Kar zadeva porazdelitev končanih zadev glede na sestavo, so največ odločb izdali senati treh sodnikov, saj so v letu 2025 končali kar 352 zadev. Senati petih sodnikov so v istem letu končali 255 zadev, veliki senat pa 35. To je precejšnje zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je veliki senat končal 75 zadev. Kot je bilo navedeno zgoraj, je to razliko mogoče pojasniti z velikim številom odločb, izdanih pred delno zamenjavo članov Sodišča oktobra 2024, med katerimi je bila tudi sodba, s katero je bilo odločeno o 15 tožbah v zvezi s predpisi Skupnosti na področju prometa.

Nazadnje, povprečno trajanje postopkov je za vse vrste zadev skupaj znašalo 16,7 meseca, v primerjavi s 17,7 meseca v letu prej. Postopki so se skrajšali v zvezi z vsemi vrstami zadev, in sicer s 17,2 meseca na 16,9 meseca v zadevah za predhodno odločanje, z 21,5 meseca na 20 mesecev za direktne tožbe in z 18,4 meseca na 15,1 meseca za pritožbe.

Nerešene zadeve

Kot logična posledica neravnovesja med številom zadev, vloženih v preteklem letu, in številom končanih zadev je bilo število nerešenih zadev na dan 31. decembra 2025 večje v primerjavi z lanskim letom. Znašalo je 1322 zadev v primerjavi s 1207 zadevami leto prej. Zadeve za predhodno odločanje in pritožbe s 772 oziroma 443 zadevami še vedno predstavljajo večinski delež sporov, predloženih Sodišču.

[1] UL L 180, 29.6.2013, str. 60.

[2] UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 288, in popravek v UL 2019, L 214, str. 25.

[3] UL L 133, 22.5.2008, str. 66.

[4] UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

[5] Zadeva C‑682/25, Crossryn.

[6] UL L 438, 8.12.2021, str. 1. Te tožbe, vpisane pod številkami C‑207/25, C‑208/25, C‑210/25, C‑212/25, C‑213/25 in C‑215/25, so vložene proti Finski, Bolgariji, Španiji, Madžarski, Nizozemski in Portugalski.

[7] Mnenje 2/94 (Pristop Skupnosti k EKČP) z dne 28. marca 1996 (EU:C:1996:140).

[8] Mnenje 2/13 (Pristop Evropske unije k EKČP) z dne 18. decembra 2014 (EU:C:2014:2454).

[9] Gre za zadevo C‑135/25 PPU, Kachev (v kateri je bila izdana sodba z dne 20. maja 2025, EU:C:2025:366), zadevo C‑219/25 PPU, Kamekris (v kateri je bila izdana sodba z dne 19. junija 2025, EU:C:2025:456), zadevo C‑313/25 PP, Adrar (v kateri je bila izdana sodba z dne 4. septembra 2025, EU:C:2025:647) in zadevo C‑712/25 PPU, Rastochev (v kateri je bila izdana sodba z dne 12. februarja 2026, EU:C:2026:101).

[10] Glej zadevi C‑280/25, Lin II, in C‑440/25, Ebilum.

[11] Zadeva C‑195/25, Framholm (v kateri je bila izdana sodba z dne 20. novembra 2025, EU:C:2025:904).

[12] Zadeva C‑881/24 P, SC/Eulex Kosovo (sklep z dne 29. aprila 2025, EU:C:2025:313).