Znamke in modeli EU
Intelektualna lastnina ima pomembno vlogo v gospodarskem življenju Evropske unije, zlasti z uporabo znamk in modelov. Znamke podjetjem omogočajo, da zaščitijo svoje znake, potrošnikom pa pomagajo prepoznati izvor izdelka ali storitve. Od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je znamke mogoče registrirati in zaščititi na ravni EU. Vendar pa kot znamko EU ni mogoče registrirati česar koli, saj bi to lahko bilo v nasprotju s pravicami drugih oseb.
Podobno se lahko zaščita odobri tudi za videze, ki so novi in imajo individualen značaj.
Splošno sodišče Evropske unije v sporih o tem, kaj je mogoče zaščititi, razlaga in uporablja pravo EU o znamkah in modelih.
Uvod
Znamka EU je veljavna na celotnem ozemlju EU. Posamezniki lahko zahtevajo registracijo svojih znamk za določeno blago in storitve pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO). EUIPO nato izda odločbo o tem, ali se znamka lahko registrira. EUIPO ima svoj interni pritožbeni postopek, v katerem odbor za pritožbe obravnava pritožbe zoper te odločbe. Splošno sodišče odloča o izpodbijanju odločb odbora za pritožbe pri EUIPO.
Znamke potrošnikom omogočajo, da zlahka prepoznajo izvor izdelka ali storitve. Če na izdelku vidijo znan logotip, simbol ali ime, jim to pove, da ta izdelek prihaja iz določenega podjetja. Da bi to delovalo, morajo znamke imeti razlikovalni učinek. To pomeni, da morajo omogočati razlikovanje blaga in storitev enega podjetja od blaga in storitev drugega podjetja. Ne smejo biti preveč generične ali preprosto opisovati izdelka ali storitve in ne sme obstajati nevarnost zamenjave med znamkami. Veliko zadev v zvezi z znamkami, ki jih obravnava Splošno sodišče, se nanaša na ta vprašanja.
Prav tako znamk EU ni dovoljeno registrirati špekulativno. Registracija mora biti opravljena v dobri veri, znamka pa se mora resno in dejansko uporabljati. Če znamka ostane neuporabljena, se nanjo ni mogoče sklicevati, da bi se preprečila registracija podobne znamke nekomu drugemu. Tudi ta vprašanja se redno obravnavajo na Splošnem sodišču.
Znamk poleg tega ni mogoče registrirati, če so v nasprotju z javnim redom ali moralo.
Včasih je znamke mogoče registrirati tudi za obliko izdelka ali za zvok.
Podobno je mogoče s pravicami intelektualne lastnine zaščititi tudi videz. Ta vprašanja so bila prav tako predmet sodb Splošnega sodišča.
Neobstoj svojstvenega razlikovalnega učinka
Včasih so znaki, za katere se zahteva znamka, brez svojstvenega razlikovalnega učinka. To se lahko zgodi, če je znak sestavljen iz preprostih geometrijskih oblik ali je zelo generičen.
Splošno sodišče je na primer leta 2024 potrdilo odločitev EUIPO, da podjetje Chiquita Brands ne more registrirati preprostega modrega in rumenega ovala kot znamko EU za sveže sadje.

Za znak, ki je v bistvu ozadje logotipa podjetja Chiquita brez besedila, je bilo ugotovljeno, da je preprost geometrijski lik brez razlikovalnega učinka (T‑426/23, Chiquita Brands).
Opisni znaki
Nemško farmacevtsko podjetje Stada Arzneimittel je leta 2017 vložilo zahtevo za registracijo „ViruProtect“ kot znamke EU za farmacevtske izdelke in zdravila. Splošno sodišče se je strinjalo z odločitvijo urada EUIPO, da bi si upoštevna javnost – torej ljudje, ki bi se najverjetneje srečali z znamko in izdelki, ki jih ta predstavlja – znamko razlagala kot „zaščito pred virusi“. Zato je bila znamka za proizvode, za katere je bila zahtevana registracija, preveč opisna, zaradi česar je ni bilo mogoče registrirati (T‑487/18, Viruprotect).
Splošno sodišče je tudi ugotovilo, da sta bili imeni dveh kneževin zgolj opisni glede izvora ali namembnosti izdelkov ali storitev. Splošno sodišče je v odločbah iz let 2015 in 2022 navedlo, da sta bili besedna znamka „MONACO“ in figurativna znamka, sestavljena iz besede „Andorra“, povsem opisni. Zato ju ni bilo mogoče registrirati kot znamki EU (T‑197/13, MEM, in T‑806/19, Govern dʼAndorra).
Verjetnost zmede
Argentinski nogometaš Lionel Messi je leta 2011 zahteval registracijo znamke EU „MESSI“ za izdelke, povezane s športom. EUIPO je zahtevo zavrnil, ker je trdil, da bi se znamka lahko zamenjala z obstoječo znamko „MASSI“, registrirano za podobne izdelke. Vendar je Splošno sodišče leta 2018 to odločbo razveljavilo, saj je odločilo, da je bil Lionel Messi preveč znan, da bi lahko prišlo do zmede v zvezi s tema znamkama. Sodišče je v pritožbenem postopku temu pritrdilo. Sodišče je potrdilo, da je ugled prijavitelja pomemben pri ocenjevanju, kako znamko zaznava javnost in kakšna je verjetnost zamenjave te znamke z drugo znamko. V tej zadevi je bila prepoznavnost Lionela Messija kot svetovno priznanega nogometaša obravnavana kot splošno znano dejstvo. Zato je lahko svoje ime registriral kot znamko EU (T‑554/14, MESSI, in C‑474/18 P, Messi Cuccittini).
Splošno sodišče se je leta 2012 strinjalo z EUIPO, da „VIAGUARA“ ne more biti registrirana kot znamka EU za pijače. Razlog za to je bila obstoječa znamka VIAGRA. Splošno sodišče je sicer priznalo, da so pijače in zdravila različno blago, vendar je menilo, da bi VIAGUARA lahko nepošteno izkoriščala ugled znamke VIAGRA. Potrošnika bi lahko to napeljalo, da bi verjel, da imajo pijače podobne lastnosti kot zdravilo (zlasti povečanje libida) (T‑332/10, Viaguara).
Resna in dejanska uporaba ter dobra vera
Znamko EU je treba „resno in dejansko uporabljati“. To pomeni, da se mora aktivno uporabljati v gospodarskem prometu in ne sme biti registrirana le zato, da se drugim prepreči njena uporaba.
Irska veriga restavracij s hitro prehrano Supermacʼs in ameriška veriga restavracij s hitro prehrano McDonaldʼs sta bili vpleteni v spor glede znamke EU „Big Mac“, ki je bila od leta 1996 registrirana za McDonaldʼs. Podjetje Supermacʼs je leta 2017 zahtevalo razveljavitev te znamke za nekatere proizvode. Splošno sodišče je ugotovilo, da podjetje McDonaldʼs znamke „Big Mac“ ni neprekinjeno pet let „resnično in dejansko“ uporabljalo za perutninske izdelke, kot so piščančji sendviči. Zato je podjetje McDonaldʼs znamko EU za te izdelke izgubilo (T‑58/23, BIG MAC).
Znamko EU je treba registrirati v dobri veri, to je z iskrenimi in poštenimi nameni. Znamka „NEYMAR“ je bila leta 2013 uspešno registrirana pri EUIPO. Vendar pa prijavitelj, C. Moreira, ni imel nobene povezave s slavnim brazilskim nogometašem Neymarjem da Silvo Santosom Júniorjem. Pozneje je EUIPO na Neymarjevo zahtevo znamko razglasil za nično. Splošno sodišče je to odločbo potrdilo in ugotovilo, da je C. Moreira pri prijavi te znamke ravnal v slabi veri. Splošno sodišče je trditve C. Moreire – da se ob vložitvi zahteve za registracijo ni zavedal Neymarjeve slave in da je bila njegova izbira imena NEYMAR „zgolj naključje“ – zavrnilo kot neverodostojne (T‑795/17, NEYMAR).
Javni red in morala
Leta 2019 je Splošno sodišče ugotovilo, da je EUIPO pravilno zavrnil prijavo znamke z besedami „Cannabis Store Amsterdam“ na ozadju, ki prikazuje liste marihuane. Znak je pozornost strank jasno usmerjal na konopljo, drogo, ki je v številnih državah EU prepovedana. To je bilo dovolj, da je bila znamka zavrnjena, ker je bila v nasprotju z javnim redom (T‑683/18, Sante Conte).
Splošno sodišče se je leta 2024 strinjalo z EUIPO, da ime „Pablo Escobar“ ne more biti registrirano kot znamka EU. Splošno sodišče je ugotovilo, da se je EUIPO zaradi povezav med Španijo in Kolumbijo upravičeno osredotočil na dojemanje s strani španske javnosti. Po njegovem mnenju bi razumni Španci s povprečno občutljivostjo in povprečnimi pragovi tolerance ime povezali s trgovino z drogami, narkoterorizmom in kaznivimi dejanji. Tako je bilo odločeno kljub dejstvu, da P. Escobar ni bil nikoli kazensko obsojen (T‑255/23, Pablo Escobar).
Oblike in zvoki
Znamke EU niso omejene na besede, znake ali logotipe. Varujejo se lahko tudi oblike in zvoki.
Leta 1999 je EUIPO podjetju Rubikʼs Brand podelil tridimenzionalno znamko EU za obliko Rubikove kocke. Sedem let pozneje je nemški proizvajalec igrač zahteval razveljavitev te znamke, z utemeljitvijo, da gre za zaščito tehnične rešitve (mehanizem vrtenja kocke), ki bi morala biti namesto tega zaščitena s patentom. EUIPO je na podlagi sodb Splošnega sodišča in Sodišča leta 2017 registracijo znamke EU razveljavil. To odločitev je podjetje Rubikʼs Brand izpodbijalo, vendar jo je Splošno sodišče potrdilo in odločilo, da pravo EU o znamkah prepoveduje registracijo oblik, ki so bistvene za doseganje tehničnega učinka. Glede Rubikove kocke je Splošno sodišče navedlo, da so bili splošna oblika kocke in črne mrežne črte bistveni za njeno delovanje (T‑601/17, Rubikʼs Brand).
Podjetje Ardagh Metal Beverage Holdings je leta 2018 pri EUIPO zahtevalo registracijo zvočne znamke kot znamke EU za različne pijače in kovinske embalaže za pijačo. Zvok je bil sestavljen iz zvoka odpiranja pločevinke s pijačo, ki mu je sledil šumeč zvok. EUIPO je to prijavo zavrnil, ker je ugotovil, da zvočna znamka nima razlikovalnega učinka. Splošno sodišče je v svoji prvi odločbi glede registracije zvočne znamke, predstavljene v zvočnem zapisu, potrdilo, da te zvočne znamke ni mogoče registrirati. Razsodilo je, da je ta zvok bolj funkcionalen ali tehničen, saj preprosto spominja na tipične zvoke, povezane s pijačami. Zato ga ni bilo mogoče opredeliti kot konkretno znamko (T‑668/19, Ardagh Metal Beverage Holdings).
Modeli
Tudi modele je mogoče zaščititi kot posebno obliko pravice intelektualne lastnine. Tako kot znamke EU tudi te upravlja EUIPO.
Model igralnih kock Lego je v EU zaščiten od leta 2010. EUIPO je po ugovoru nemškega podjetja Delta Sport Handelskontor leta 2022 potrdil, da je igralna kocka še vedno zaščitena na podlagi posebne izjeme v pravu EU za modularne sisteme, to so nizi delov, ki se na različne načine prilegajo drug drugemu, da se ustvarijo različne stvari. Splošno sodišče je to odločitev potrdilo. Priznalo je, da podjetje Delta Sport Handelskontor ni uspelo dokazati, da oblika Lego kocke ni bila dovolj nova ali edinstvena, da bi zanjo veljala ta izjema. Splošno sodišče je tudi odločilo, da je model lahko ničen le, če varstvo izgubijo vse njegove značilnosti, medtem ko so argumenti podjetja Delta Sport Handelskontor zajemali le eno značilnost (T‑537/22, Lego).
Zaključek
Vse te sodbe dokazujejo ključno vlogo Splošnega sodišča pri razlagi prava EU o znamkah in modelih, saj vzpostavljajo pomembne precedense, ki uravnovešajo varstvo intelektualne lastnine in spodbujanje zdrave konkurence, kar je v interesu tako potrošnikov kot podjetij.
