Sodišče – kako poteka postopek

Statut Sodišča EU, Poslovnik in uradni dokumenti

Glavna načela, ki urejajo postopek pred Sodiščem, so določena v Statutu Sodišča EU. Podrobna pravila so navedena v Poslovniku. Ta pravila dopolnjujejo drugi uradni dokumenti in odločbe.

Vse te dokumente lahko najdete na naši strani s procesnimi besedili.

V nadaljevanju je na kratko predstavljeno, kako ta postopek poteka. Če ste udeleženi v zadevi pred Sodiščem, vam priporočamo, da preberete celoten Poslovnik.

Vložitev zadeve

Zadeve se vložijo v sodnem tajništvu Sodišča. Ta služba je kontaktna točka za stranke v zadevah in nacionalna sodišča ter je odgovorna za procesno vodenje zadev.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe prispejo neposredno od nacionalnega sodišča, ki obravnava zadevo. Vse druge zadeve vložijo odvetniki, ki zastopajo tožečo stranko, to je stranko, ki želi začeti postopek.

Jezik postopka

Jezik postopka je pomemben vidik postopka.

Možnost, da vložite tožbo pri sodišču v jeziku, ki ga razumete, in možnost, da sodne odločbe sami preberete, sta temeljna elementa demokracije in pravne države.

Zato Sodišče posluje v vseh 24 uradnih jezikih EU. Zadeve se lahko vložijo v katerem koli od teh jezikov. Da bi bilo bolj učinkovito, Sodišče interno deluje le v nekaj jezikih, predvsem v francoščini. Vendar vsa komunikacija s strankami poteka v jeziku postopka.

Ta jezik se določi, ko zadeva prispe na Sodišče.

Pri predlogih za sprejetje predhodne odločbe je jezik postopka jezik nacionalnega sodišča, ki je predložilo vprašanja.

Pri direktnih tožbah je jezik postopka jezik, ki ga izbere tožeča stranka. Če je tožena stranka država članica EU, mora biti to eden od uradnih jezikov te države.

Pri pritožbah je jezik postopka jezik, v katerem je bila izdana sodba Splošnega sodišča.

Sodišče Evropske unije je edino sodišče na svetu, ki posluje v toliko jezikih.

Prvi koraki in pisni del postopka

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe

Prevajalska služba Sodišča EU predlog nacionalnega sodišča prevede. Sodno tajništvo nato ta predlog vroči strankam, udeleženim v nacionalni zadevi, državam članicam EU in institucijam.

Predlog nacionalnega sodišča se objavi v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU v vseh uradnih jezikih EU.

Stranke v nacionalni zadevi, države članice, Komisija in druge institucije EU, ki menijo, da imajo v zadevi poseben interes, lahko nato v dveh mesecih in desetih dneh od vročitve Sodišču EU predložijo svoja stališča. Ta stališča v tej fazi niso javni dokumenti. Po končanju zadeve se ta stališča objavijo na spletnem mestu Sodišča EU, razen če avtor objavi nasprotuje.

Direktne tožbe in pritožbe

Ko zadeva prispe, ji sodno tajništvo dodeli številko in jo vpiše v vpisnik. Celotna tožba se vroči toženi stranki oziroma toženim strankam, celotna pritožba pa drugi stranki oziroma drugim strankam. Te lahko v dveh mesecih in desetih dneh vložijo odgovor na tožbo oziroma odgovor na pritožbo.

V sodnem tajništvu se pripravi tudi povzetek tožnikovih oziroma pritožnikovih predlogov in argumentov. Ta povzetek se prevede v vse uradne jezike EU ter se objavi v Uradnem listu in v podatkovni zbirki sodne prakse Sodišča EU.

Nato se lahko opravi drugi krog pisnega argumentiranja z vložitvijo replike in duplike. Pri pritožbah mora to dovoliti predsednik. Replika tožeči stranki oziroma pritožniku omogoča, da odgovori na argumente tožene oziroma druge stranke. Duplika pa toženi oziroma drugi stranki daje možnost, da odgovori na repliko.

Ti dokumenti niso na voljo javnosti.

Določitev sodnika in generalnega pravobranilca

Istočasno predsednik dodeli zadevo sodniku, ki se imenuje sodnik poročevalec. Ta sodnik bo zadevo najbolj podrobno spremljal in bo pripravil osnutek sodbe.

Prvi generalni pravobranilec dodeli zadevo generalnemu pravobranilcu, ki bo to zadevo prav tako spremljal.

Predhodno poročilo in dodelitev zadeve senatu

Ko se pisni del postopka konča, Sodišče stranke vpraša, ali želijo, da se opravi obravnava.

Sodnik poročevalec pripravi predhodno poročilo, v katerem navede dejstva in argumente vseh udeležencev. To poročilo ni javni dokument.

Sodišče na podlagi tega poročila in opredelitve generalnega pravobranilca odloči, koliko sodnikov naj obravnava zadevo in ali je potrebna obravnava oziroma sklepni predlogi generalnega pravobranilca.

Če Sodišče odloči, da se bo opravila obravnava, predsednik senata, ki mu je bila zadeva dodeljena, določi datum.

Ukrepi procesnega vodstva in pripravljalni ukrepi

Sodišče prav tako odloči, ali so pred nadaljevanjem postopka potrebne kakšne dodatne informacije. Ukrepi za pridobitev takih informacij se imenujejo „ukrepi procesnega vodstva in pripravljalni ukrepi“. Najpogostejši ukrep je poziv strankam, naj na obravnavi odgovorijo na vprašanja. Ti ukrepi pa lahko vključujejo tudi pridobivanje dokazov od prič ali izvedencev.

Obravnava

Obravnave potekajo v razpravnih dvoranah Sodišča v Luxembourgu. V izjemnih okoliščinah lahko obravnave potekajo tudi prek videokonference. Na obravnavo pridejo odvetniki in zastopniki strank ter sodnikom in generalnemu pravobranilcu predstavijo svoje argumente. Sodniki in generalni pravobranilec lahko, če želijo, postavljajo vprašanja.

Obravnave so javne. Nekatere obravnave se prenašajo na spletnem mestu Sodišča EU.

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca

Če je Sodišče odločilo, da se pripravijo sklepni predlogi, se ti običajno predstavijo nekaj mesecev po obravnavi. Generalni pravobranilec pripravi sklepne predloge in jih javno predstavi. Ta predstavitev se v živo prenaša tudi na spletnem mestu Sodišča EU. V sklepnih predlogih je zadeva analizirana in je predlagana rešitev izpostavljenih problemov.

Sklepni predlogi se objavijo v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

S tem se ustni del postopka konča.

Posvetovanja in priprava osnutka sodbe

Sodnik poročevalec pripravi osnutek sodbe, pri čemer upošteva vse, kar je bilo povedanega med postopkom.

Ta osnutek sodbe je izhodišče za razpravljanje sodnikov, imenovano posvetovanje. Generalni pravobranilci pri posvetovanju ne sodelujejo.

Posvetovanje je tajno in poteka brez asistentov ali tolmačev. Zaradi tega se morajo sodniki posvetovati v skupnem jeziku. Tradicionalno je ta jezik francoščina.

Na podlagi tega posvetovanja se sodniki dogovorijo o enotnem besedilu. Če je potrebno, se odločitve sprejmejo z večino. Sodniki ne objavijo odklonilnih ločenih mnenj. Prav tako se ne objavijo rezultati glasovanj.

Sodbe

Sodbe so nato v večini primerov prevedene v vse jezike EU. Za več informacij glejte našo Politiko večjezičnosti.

Sodbe se razglašajo javno. Razglasitev se prenaša tudi na spletnem mestu Sodišča EU.

Sodbe so na dan razglasitve na voljo v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

Večina sodb je nato objavljena tudi v Zbirki odločb, ki je uradni register sodb Sodišča EU. Za več informacij glejte našo stran o Zbirki odločb.

Posebni postopki

Sodišče ima tudi nekatere posebne vrste postopkov, ki jih lahko uporabi, da se učinkovito sooči z različnimi okoliščinami.

Poenostavljeni postopek

Če je vprašanje nacionalnega sodišča enako vprašanju, na katero je Sodišče že odgovorilo, ali če je odgovor jasen, lahko Sodišče uporabi poenostavljeni postopek. V takih zadevah Sodišče svoj odgovor navede v obrazloženem sklepu, v katerem se sklicuje na svoje prejšnje sodbe.

Hitri postopek

Hitri postopek Sodišču omogoča, da v posebno nujnih zadevah odloči hitro. Da bi to lahko storilo, so roki za vsak del postopka kar najbolj skrajšani. Te zadeve se poleg tega obravnavajo prednostno.

Uporabo tega postopka lahko predlagajo stranke (pri direktnih tožbah in pritožbah) ali nacionalno sodišče (v zadevah predhodnega odločanja). Predsednik odloči, ali bo predlogu ugodil. Predsednik se lahko za uporabo tega postopka odloči tudi po uradni dolžnosti.

Nujni postopek predhodnega odločanja (PPU)

Sodišče lahko v tem postopku sodbe izda v zelo kratkem času. Ta postopek se lahko uporabi le v zadevah v zvezi s predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice (na policijsko in pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah ter na vizume, azil, priseljevanje in druge politike, povezane s prostim gibanjem oseb). Večinoma se uporablja v zadevah v zvezi s starševsko skrbjo, vzgojo in varstvom otrok oziroma v zadevah, ko je oseba v priporu.

Sodišče za obravnavo teh zadev imenuje posebne senate petih sodnikov. Vsi roki se močno skrajšajo. Dostop do pisnega dela postopka je omejen, večina strank pa sodeluje le na obravnavi.

Predlogi za izdajo začasnih odredb

Če bi stranki pred končanjem zadeve nastala resna in nepopravljiva škoda, lahko predlaga, da se izvršitev akta, ki ga izpodbija, do odločitve v zadevi odloži.

Koliko vse to stane?

Sodišče za vložitev zadeve ne zaračuna nobenih sodnih taks.

Vendar pa Sodišče ne plača stroškov odvetnikov, ki jih najamejo stranke.

Če stranka ne zmore plačati odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Več informacij o tem najdete na naši strani o brezplačni pravni pomoči.