Splošno sodišče – kako poteka postopek

Statut, Poslovnik in uradni dokumenti

Glavna načela, ki urejajo postopek pred Splošnim sodiščem, so določena v Statutu Sodišča Evropske unije. Podrobna pravila so navedena v Poslovniku in v Praktičnih določbah za izvajanje Poslovnika. Ta pravila dopolnjujejo druge uradne odločbe in dokumenti.

Vse te dokumente lahko najdete na naši strani s procesnimi besedili.

V nadaljevanju je na kratko predstavljeno, kako ta postopek poteka. Če vlagate zadevo pri Splošnem sodišču, vam priporočamo, da preberete celoten Poslovnik.

Vložitev zadeve

Zadeve se vložijo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča. Ta služba je kontaktna točka za stranke v zadevah in nacionalna sodišča ter je odgovorna za procesno vodenje zadev.

Zadeve morajo vložiti odvetniki, ki zastopajo tožečo stranko, to je stranko, ki želi začeti postopek. Odvetnik, ki vloži zadevo, mora biti upravičen za zastopanje pred sodišči države članice EU ali države podpisnice Sporazuma o EGP.

Splošnemu sodišču predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki spadajo v njegovo pristojnost, posreduje Sodišče. Vse predloge za sprejetje predhodne odločbe je treba najprej poslati Sodišču.

Jezik postopka

Jezik postopka je pomemben vidik postopka.

Možnost, da vložite tožbo pri sodišču v jeziku, ki ga razumete, in možnost, da sodne odločbe sami preberete, sta temeljna elementa demokracije in pravne države.

Zato Splošno sodišče posluje v vseh 24 uradnih jezikih EU. Zadeve se lahko vložijo v katerem koli od teh jezikov, vsa komunikacija s strankami pa poteka v jeziku postopka.

Ta jezik se določi, ko zadeva prispe na Splošno sodišče.

Pri direktnih tožbah je jezik postopka jezik, ki ga izbere tožeča stranka. Če je tožena stranka država članica, mora biti to eden od uradnih jezikov te države.

V zadevah s področja intelektualne lastnine lahko jezik postopka izbere tožeča stranka. Če pa se ta jezik razlikuje od jezika, ki se je uporabljal pred odborom za pritožbe pri Uradu EU za intelektualno lastnino, lahko stranke v zadevi pred odborom za pritožbe temu ugovarjajo. Nato lahko predlagajo, da jezik postopka postane jezik, ki se je uporabljal pred odborom za pritožbe.

Pri predlogih za sprejetje predhodne odločbe je jezik postopka jezik nacionalnega sodišča, ki je predložilo vprašanja.

Sodišče Evropske unije je edino sodišče na svetu, ki posluje v toliko jezikih.

Prvi koraki in pisni del postopka

Direktne tožbe

Ko zadeva prispe, sodno tajništvo pripravi povzetek predlogov in argumentov tožeče stranke. Ta povzetek se prevede v vseh drugih 23 uradnih jezikov EU ter se objavi v Uradnem listu Evropske unije in v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

Celotna tožba se vroči toženi stranki oziroma toženim strankam. Te lahko v dveh mesecih vložijo odgovor na tožbo.

V postopku lahko intervenira tudi vsaka oseba, ki izkaže upravičen interes za rešitev zadeve. Intervenirati je mogoče le v podporo eni od strank. Ni mogoče predložiti zgolj splošnega stališča. Vložiti je treba predlog za intervencijo. Stranke v zadevi se lahko opredelijo do tega predloga.

V zadevah s področja intelektualne lastnine si stranke samo enkrat izmenjajo svoje pisne argumente. V drugih zadevah se lahko nato opravi še drugi krog pisnega argumentiranja z vložitvijo replike in duplike. Replika tožeči stranki omogoča, da odgovori na argumente tožene stranke. Duplika pa toženi stranki daje možnost, da odgovori na repliko.

Ti dokumenti načeloma niso na voljo javnosti.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe

Prevajalska služba Sodišča EU predlog nacionalnega sodišča prevede. Sodno tajništvo nato ta predlog vroči strankam, udeleženim v nacionalni zadevi. Kopijo predloga pošlje tudi državam članicam in institucijam EU.

Predlog nacionalnega sodišča se objavi v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

Obvestilo o zadevi se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Stranke v nacionalni zadevi, države članice, Komisija in druge institucije EU, ki menijo, da imajo v zadevi poseben interes, lahko nato Splošnemu sodišču predložijo stališča. Ta stališča v tej fazi niso javni dokumenti. Po končanju zadeve se ta stališča objavijo v podatkovni zbirki sodne prakse, razen če se je objavi nasprotovalo.

Določitev senata in sodnika poročevalca

Istočasno predsednik zadevo dodeli senatu, pri čemer upošteva več meril. V zadevah intelektualne lastnine in zadevah s področja javnih uslužbencev predsednik upošteva različne specializacije senatov. Določi se sodnik poročevalec. Ta sodnik bo zadevo najbolj podrobno spremljal in bo pripravil osnutek sodbe.

Predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki se prenesejo na Splošno sodišče, se dodelijo enemu od dveh specializiranih senatov. O teh predlogih odloča pet sodnikov. Sklepne predloge predstavi generalni pravobranilec iz drugega specializiranega senata.

Predhodno poročilo

Ko se pisni del postopka konča, lahko stranke predlagajo, naj se opravi obravnava.

Sodnik poročevalec pripravi predhodno poročilo, v katerem navede dejstva in argumente vseh udeležencev ter začetno analizo izpostavljenih vprašanj. To poročilo ni javni dokument.

Senat, ki obravnava zadevo, na podlagi tega poročila odloči, ali bo zadevo še naprej obravnaval kot senat treh sodnikov. Če se v poročilu predlaga, naj se število sodnikov v senatu poveča, Splošno sodišče o tem predlogu odloči. Senat tudi odloči, ali je potrebna obravnava.

Če Splošno sodišče odloči, da bo opravilo obravnavo, predsednik senata določi datum, stranke pa so o tem obveščene.

Ukrepi procesnega vodstva in pripravljalni ukrepi

Splošno sodišče tudi odloči, ali so pred nadaljevanjem postopka potrebne kakšne dodatne informacije. Ukrepi za pridobitev takih informacij se imenujejo „ukrepi procesnega vodstva in pripravljalni ukrepi“. Najpogostejši ukrep je poziv strankam, naj pred obravnavo ali na obravnavi odgovorijo na pisna vprašanja, ali poziv za predložitev nekaterih dokumentov.

Obravnava

Če se Splošno sodišče odloči, da bo opravilo obravnavo v zadevi z direktno tožbo, sodnik poročevalec pred obravnavo pripravi dokument, imenovan „poročilo za obravnavo“. V tem dokumentu so navedena dejstva o zadevi ter argumenti strank in intervenientov. To poročilo je javnosti na voljo na dan obravnave v jeziku postopka.

Obravnave potekajo v razpravnih dvoranah Splošnega sodišča v Luxembourgu. V izjemnih okoliščinah lahko obravnave potekajo tudi prek videokonference. Na obravnavo pridejo odvetniki in zastopniki strank ter sodnikom predstavijo svoje argumente. Sodniki lahko, če želijo, postavljajo vprašanja.

Obravnave so javne.

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca

Če je bilo v postopku glede predloga za sprejetje predhodne odločbe odločeno, da se pripravijo sklepni predlogi, se ti predstavijo po obravnavi. Generalni pravobranilec pripravi sklepne predloge in jih javno predstavi. Predstavitev nekaterih sklepnih predlogov se tudi prenaša v živo na spletnem mestu Sodišča EU. V sklepnih predlogih je zadeva analizirana in je predlagana rešitev za izpostavljene probleme, da bi bilo to Splošnemu sodišču v pomoč. Vendar ti predlogi niso zavezujoči.

Sklepni predlogi se objavijo v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

S tem se ustni del postopka konča.

Posvetovanja in priprava osnutka sodbe

Sodnik poročevalec pripravi osnutek sodbe, pri čemer upošteva vse, kar je bilo povedanega med postopkom.

Ta osnutek sodbe je izhodišče za razpravljanje sodnikov, imenovano posvetovanje. Generalni pravobranilci pri posvetovanju ne sodelujejo.

Posvetovanje je tajno in poteka brez asistentov ali tolmačev. Zaradi tega se morajo sodniki posvetovati v skupnem jeziku. Tradicionalno je ta jezik francoščina.

Na podlagi tega posvetovanja se sodniki dogovorijo o enotnem besedilu sodbe. Če je potrebno, se odločitve sprejmejo z večino. Sodniki ne objavijo odklonilnih ločenih mnenj. Prav tako se ne objavijo rezultati glasovanj.

Sodbe

Sodbe se nato prevedejo. Več informacij o tem, katere sodbe se prevajajo in v katere jezike, najdete v naši Politiki večjezičnosti. Vse sodbe so na voljo vsaj v jeziku postopka in v jeziku, v katerem so bile sestavljene, to je v francoščini.

Sodbe se razglasijo javno. Razglasitev nekaterih sodb se prenaša v živo na spletnem mestu Sodišča EU.

Sodbe so na dan razglasitve na voljo v podatkovni zbirki sodne prakse na spletnem mestu Sodišča EU.

Večina sodb je nato objavljena tudi v Zbirki odločb, ki je uradni register sodb Sodišča EU. Za več informacij glejte našo stran o Zbirki odločb.

Posebna postopka

Splošno sodišče ima tudi nekatere posebne vrste postopkov, ki jih lahko uporabi, da se učinkovito sooči z različnimi okoliščinami.

Hitri postopek

Hitri postopek Splošnemu sodišču omogoča, da v posebno nujnih zadevah odločbe izda hitro. Da bi to lahko storilo, so roki za vsak del postopka kar najbolj skrajšani. Te zadeve se poleg tega obravnavajo prednostno.

Uporabo tega postopka lahko predlagajo stranke ali nacionalno sodišče. Splošno sodišče odloči, ali bo predlogu ugodilo.

Splošno sodišče se lahko za uporabo tega postopka odloči tudi po uradni dolžnosti.

Predlogi za izdajo začasnih odredb

Vložitev tožbe pri Splošnem sodišču ne zadrži učinkov izpodbijane odločbe.

Vendar pa lahko tožeča stranka v posebnem postopku Splošnemu sodišču predlaga, naj se izvršitev akta, ki ga izpodbija, do odločitve v zadevi odloži.

Da se takemu odlogu izvršitve ugodi, morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

• na prvi pogled mora biti videti, da ima tožeča stranka utemeljen razlog za izpodbijanje zadevnega akta;
• če izvršitev odločbe ne bi bila naglo odložena, bi tožeča stranka utrpela resno in nepopravljivo škodo;
• odlog izvršitve mora ustrezati ravnovesju interesov vseh udeležencev in biti v javnem interesu.

O teh vprašanjih se odloči s sklepom predsednika ali podpredsednika Splošnega sodišča. V tem sklepu se nikakor ne odloči o vsebini zadeve. O vsebini bo pozneje odločalo Splošno sodišče.

Zoper te sklepe je mogoče vložiti pritožbo pri Sodišču.

Koliko vse to stane?

Splošno sodišče za vložitev zadeve ne zaračuna nobenih sodnih taks.

Vendar pa Splošno sodišče ne plača stroškov odvetnikov, ki jih najamejo stranke. Načeloma se stranki, ki ni uspela, naloži plačilo vseh stroškov ali določenega odstotka stroškov stranke, ki je uspela. Če pride do spora glede točnih zneskov, ki jih je treba plačati, o tem odloči Splošno sodišče. Intervenienti svoje stroške nosijo sami.

Če stranka ne zmore plačati odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč. Več informacij o tem najdete na naši strani o brezplačni pravni pomoči.