Sodišče Evropske unije zagotavlja varstvo prava Unije
Sodišče Evropske unije je ena od sedmih evropskih institucij.
Kot sodna institucija Unije ima nalogo zagotavljati spoštovanje prava Unije, tako da skrbi za enotno razlago in uporabo Pogodb ter zagotavlja nadzor nad zakonitostjo aktov, ki so jih sprejele institucije, organi, uradi in agencije Unije.
Institucija prispeva k ohranjanju vrednot Unije in s svojo sodno prakso krepi evropsko izgradnjo.
Sodišče Evropske unije sestavljata dve sodišči: „Sodišče“ in „Splošno sodišče“.
Predgovor predsednika
Sodišče Evropske unije je kljub zapletenim svetovnim razmeram uspelo ohraniti svojo usmeritev, ki temelji na poslanstvu pravičnosti in načelu pravne države, ki sta mu bili zaupani s Pogodbama.
Koen Lenaerts
predsednik Sodišča Evropske unije
Sodišče Evropske unije je kljub zapletenim svetovnim razmeram uspelo ohraniti svojo usmeritev, ki temelji na poslanstvu pravičnosti in načelu pravne države, ki sta mu bili zaupani s Pogodbama. Vsakodnevno si je prizadevalo za zaščito temeljnih vrednot Evropske unije in prispevanje k izgradnji skupnega pravnega reda držav članic. Določilo je tudi nove ključne mejnike za svoje delovanje v prihodnjih letih.
Preteklo leto je zaznamovalo začetek novega obdobja za institucijo in razdelitev pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem ter med tema sodiščema in sodišči držav članic Unije. Delni prenos pristojnosti Sodišča za predhodno odločanje na Splošno sodišče je bil pomemben korak v razvoju sodne strukture Unije. V interesu stranke bo ta prenos zagotovil boljšo porazdelitev delovne obremenitve med obema sodiščema s tem, da bo Sodišču omogočil, da se bolj osredotoči na svojo vlogo ustavnega in vrhovnega sodišča Unije. To temeljito reformo je omogočilo kolegialno in učinkovito sodelovanje med obema sodiščema med celotnim trajanjem tega postopka, vse od priprave zahteve za spremembo Statuta, naslovljene na zakonodajalca Unije, do njenega dejanskega izvajanja. Zadnjenavedeno je bilo plod tesnega sodelovanja med sodnimi tajništvi in zadevnimi službami institucije, da bi se Splošnemu sodišču omogočilo, da te nove spore obravnava v optimalnih pogojih.
Poleg tega je institucija maja 2024 praznovala dvajseto obletnico največje širitve Unije, tako po številu zadevnih državljanov in držav kot po njeni simbolni razsežnosti. Praznovanje je potekalo v obliki konference, na kateri je bila poudarjena obogatitev skupne dediščine, ki jo pomeni pristop desetih novih držav, ker prinaša novo raznolikost nacionalnih zgodovin, kultur in pravnih tradicij. S tem pristopom, ki je združil obe polovici celine – vzhod in zahod – v skupnem zgodovinskem ustavnem projektu, je bilo tudi nazorno in konkretno pokazano, da je ideal miru, ki mu sledi Unija, v samem središču procesa evropskega povezovanja.
Leto 2024 je z organizacijskega vidika zaznamovala še ena večja delna zamenjava članov Sodišča, in sicer prisega devetih novih članov, od katerih jih je bilo pet prej sodnikov Splošnega sodišča. Ta velika sprememba, pred katero je bilo 4. oktobra 2024 izrečenih zelo veliko sodb, je zahtevala brezhibno organizacijo, da so lahko bili člani in njihovi kabineti sprejeti v najboljših možnih pogojih ter da se je čim bolj zmanjšal vpliv na urejeno nadaljevanje dejavnosti institucije.
V letu 2025 se bo celotna institucija soočala s pomembnimi izzivi. Ti se bodo nanašali na zunanje odnose, pri čemer je načrtovana prenova spletne strani Sodišča in iskalnika sodne prakse ter uvedba spletnega televizijskega kanala, namenjenega dejavnosti Sodišča. Namen teh projektov je zadovoljiti potrebe pravnih strokovnjakov ter prispevati k doseganju temeljnega cilja, ki je približati pravosodje državljanom, da bi ti bolje razumeli njegovo vlogo in sprejete odločitve. Izzivi pa se bodo nanašali tudi na naš način dela v prihodnosti, pri čemer bomo nadaljevali delo na področju morebitne uporabe umetne inteligence in informacijskega programa integriranega sistema za vodenje zadev. Ti ukrepi se bodo izvajali z namenom, da se naši instituciji omogoči večja učinkovitost pri obvladovanju povečanega števila zadev, pri čemer se ohrani najvišja raven kakovosti, ki se zahteva z nalogo pravosodja, preneseno nanjo, in upoštevajo vse zahteve, na katerih temelji.
