A | Uvod sodnega tajnika
Dve desetletji sta minili od pristopa desetih novih držav članic k Evropski uniji, ki je na poti naše institucije pomenil zgodovinski trenutek.
Alfredo Calot Escobar
sodni tajnik Sodišča
Dve desetletji sta minili od pristopa desetih novih držav članic k Evropski uniji, ki je na poti naše institucije pomenil zgodovinski trenutek. To je bil dan praznovanja, vendar tudi čas izzivov brez primere. Če se ozrem nazaj, lahko s ponosom rečem, da teh izzivov nismo le premagali, temveč da smo na poti postali tudi močnejši.
Danes se v naši instituciji soočamo z enako pomembnimi preobrazbami.
Zakonodajni postopek delnega prenosa postopkov predhodnega odločanja na Splošno sodišče je zaključen. Zaradi vnetih prizadevanj obeh sodišč in različnih služb so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev njegove nemotene izvedbe.
V istem duhu sodelovanja in prilagodljivosti smo si prizadevali na še enem ključnem področju, in sicer na področju digitalne preobrazbe. Vse leto smo izboljševali svoje digitalne zmogljivosti in aktivno razvijali projekte, ki temeljijo na umetni inteligenci, hkrati pa smo te pobude uskladili z zahtevami akta o umetni inteligenci, ki je začel veljati letos. Zavedajoč se, da je za učinkovito uporabo orodij umetne inteligence človeški prispevek še vedno bistven, smo uvedli celosten in obsežen program usposabljanja na področju umetne inteligence. Poleg tega so naše službe za pravno prevajanje prevzele pobudo pri preoblikovanju delovnih postopkov v naprednejšem digitalnem okolju in tako postavile standard, ki mu lahko sledijo tudi druge službe.
Enako ključno kot prizadevanje za modernizacijo in uvajanje novosti pa je postalo zagotavljanje varnosti in odpornosti naše digitalne infrastrukture. Letos je začela veljati uredba o kibernetski varnosti, s katero so za našo institucijo uvedene znatne obveznosti s strogimi roki.
Tudi ko sprejemamo novosti, naša prizadevanja še naprej usmerjajo brezčasni ideali naše institucije. V središču našega uspeha je naš največji adut: ekipa več kot 2000 predanih posameznikov z vse celine, ki vsak dan usklajeno delajo, da se zadosti pravici. Prava vrednost tega skupnega prizadevanja je v njegovi raznolikosti; z združevanjem različnih zornih kotov, kultur, izkušenj in talentov se krepi naša sposobnost izpolnjevanja našega poslanstva.
Da bi zadržali in privabili najboljše talente iz vseh držav članic, smo vse leto nadaljevali pobude za zagotavljanje privlačnosti naše države gostiteljice kot kraja opravljanja dela. Prvič smo bili priča političnemu priznanju edinstvenih izzivov, s katerimi se soočajo zaposleni v Luksemburgu v primerjavi s kolegi v Bruslju. Proračunski organi so v postopku, ki še zdaleč ni enostaven, ugodili naši prošnji za dodatek za začasno bivanje za sodelavce v nižjih plačnih razredih, kar je pomemben prvi korak k odpravi te neenakosti.
Naša zavezanost raznolikosti se ne nanaša zgolj na naše zaposlene. Leta 2024 smo v sodelovanju z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju vpeljali nove pobude za optimizacijo geografske uravnoteženosti nacionalnih strokovnjakov na področju pravosodja, ki se udeležujejo dolgoročnih usposabljanj na Sodišču. Ta prizadevanja so privedla do vidnih rezultatov, saj so se prvič v skoraj dvajsetletni zgodovini tega programa nanj prijavili kandidati iz treh novih držav članic.
To kaže tudi na našo dolgoletno zavezanost krepitvi dialoga z nacionalnimi sodišči, ki je vodilo, za katero smo si dejavno prizadevali vse leto. Pravosodna mreža Evropske unije je naredila še en pomemben korak pri pospeševanju pravosodnega dialoga: srečanje korespondentov se je prvič odvijalo zunaj zidov naše institucije v sodelovanju z belgijskim državnim svetom. To je mreži prineslo svež zorni kot in okrepilo temeljno idejo, da pravosodni dialog v svojem bistvu presega institucionalne meje.
Vzporedno s temi zunanjimi mejniki smo se zazrli tudi vase in ponovno potrdili svojo zavezanost najvišjim etičnim standardom, ki so bili vedno sestavni del naše identitete. Letos smo te standarde združili v kodeksu ravnanja, ki se uporablja za vse zaposlene, in tako naša načela uskladili z visokimi standardi, ki so bili prej določeni za člane.
Prepričan sem, da tako kot smo se pred dvajsetimi leti spopadli z izzivi širitve odločno in z zavestjo skupnega poslanstva, bomo čez dvajset let na današnje preobrazbe gledali z enakim ponosom. Izzivi, s katerimi se soočamo danes, nam omogočajo, da sprejmemo daljnoviden razvoj, ki bo začrtal pot naše institucije v prihodnost, obenem pa spoštujemo bogate tradicije, ki so oblikovale njeno preteklost.
B | Najpomembnejši dogodki leta
Delni prenos pristojnosti za predhodno odločanje
Da bi se sodiščema Unije omogočilo, da zagotovita kakovostno izvajanje sodne oblasti v razumnem roku, in da bi se doseglo optimalno ravnotežje med delovno obremenitvijo Sodišča in Splošnega sodišča, so 1. septembra 2024 začele veljati pomembne spremembe Statuta in poslovnikov. Spremembe Statuta, ki jih je predlagalo Sodišče, sta sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije. Sodišče in Splošno sodišče pa sta po odobritvi Sveta sprejela spremembe poslovnikov. S temi spremembami se je izvedel delni prenos pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče in posodobili so se postopki pred obema sodiščema.
Spremembe Statuta in njihovo izvajanje
Spremembe Statuta Sodišča Evropske unije omogočajo delni prenos pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče od 1. oktobra 2024. Gre za možnost, ki je obstajala od Pogodbe iz Nice, podpisane leta 2001, in se je vrnila na dnevni red v okviru reforme sodnega sistema Unije iz leta 2015, zlasti v okviru podvojitve števila sodnikov Splošnega sodišča, ki je bila v celoti dokončana leta 2022.
Pristojnost Splošnega sodišča za odločanje o predlogih za sprejetje predhodne odločbe se izvaja na posebnih področjih, ki so jasno prepoznavna, odpirajo le malo načelnih vprašanj in za katera že obstaja obsežna sodna praksa Sodišča, ki lahko Splošno sodišče usmerja pri izvajanju te nove pristojnosti. Poleg tega gre za predloge za sprejetje predhodne odločbe, ki bi morali biti dovolj številni, da se bo s prenosom na Splošno sodišče dejansko zmanjšala delovna obremenitev Sodišča.
Ta posebna področja so skupni sistem DDV, trošarine, carinski zakonik, tarifna uvrstitev blaga, odškodnina in pomoč potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, zamude ali odpovedi prevoznih storitev in sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
Razdelitev pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem
Spremembe Poslovnika Sodišča določajo predvsem podrobna pravila za začetno obravnavo predlogov za sprejetje predhodne odločbe, katere namen je določiti sodišče, ki jih mora obravnavati. Dalje, vsebujejo določbe, potrebne za zagotovitev hitre obravnave predlogov, ki jih Splošno sodišče odstopi Sodišču, ker je glede njih potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali doslednost prava Unije. Nazadnje določajo podrobna pravila, da se v razumnem roku po končanju zadeve na spletu objavijo vloge ali pisna stališča, ki so jih v postopku predhodnega odločanja vložili zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta.
V spremembah Poslovnika Splošnega sodišča so določena podrobna pravila za obravnavo predlogov za sprejetje predhodne odločbe, posredovanih Splošnemu sodišču. Splošno sodišče je, da bi nacionalnim sodiščem in zainteresiranim subjektom iz člena 23 Statuta zagotovilo enaka jamstva, kot jih uporablja Sodišče, v bistvu prevzelo določbe Poslovnika Sodišča, ki veljajo za predloge za sprejetje predhodne odločbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na objavo vlog in pisnih stališč, ki so jih predložili zainteresirani subjekti.
Druge pomembne spremembe se nanašajo na strukturo in organizacijo Splošnega sodišča. Določajo ustanovitev vmesnega senata devetih sodnikov, ki mu predseduje podpredsednik Splošnega sodišča. Predlogi za sprejetje predhodne odločbe se dodelijo senatom petih sodnikov, ki so posebej zadolženi za te zadeve, lahko pa se glede na pomembnost postavljenih vprašanj predodelijo drugi sestavi.
Splošno sodišče izvoli sodnike, ki opravljajo naloge generalnega pravobranilca v zadevah za predhodno odločanje (in tiste, ki jih bodo nadomestili v primeru njihove zadržanosti) in ki pomagajo senatu, pristojnemu v vsaki zadevi za predhodno odločanje, po vzoru sodelovanja generalnih pravobranilcev v postopkih pred Sodiščem.
Splošno sodišče je poleg tega določilo pravila o varstvu osebnih podatkov ter načinih vlaganja in vročanja procesnih aktov v okviru predlogov za sprejetje predhodne odločbe.
Zaradi obsega sprememb je bilo smotrno prenoviti Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča.
Druge spremembe poslovnikov
Namen drugih novosti je izboljšati, poenostaviti in posodobiti obravnavo zadev s strani Sodišča in Splošnega sodišča ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med zdravstveno krizo. Za Sodišče je najpomembnejša možnost – ki jo je Splošno sodišče že določilo – da se zastopniki strank ali zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta udeležijo obravnave prek videokonference ob upoštevanju pravnih in tehničnih pogojev, določenih v Praktičnih navodilih za stranke. Splošno sodišče je poleg tega revidiralo vrsto določb, ki se uporabljajo za direktne tožbe, med njimi tiste, ki se nanašajo na zaupno obravnavanje procesnih aktov, prilagoditev tožbe med postopkom in formalna pravila, ki jih je treba upoštevati za vložitev procesnih aktov.
Nazadnje, kar zadeva prenos obravnav Sodišča, ki je instrument preglednosti in dostopnosti sodstva, so v novi določbi pojasnjena pravila, ki se uporabljajo za prenos obravnav, razglasitev sodb in predstavitev sklepnih predlogov generalnih pravobranilcev. Splošno sodišče je uvedlo v bistvu enake določbe.
Izjava Giulie Predonzani, osebne sodelavke sodnega tajnika Splošnega sodišča
„Ljubitelji teka lahko reformo Statuta primerjajo z maratonom, na katerem bi si vsak tekač nekoč želel sodelovati … in o tem sanja že več kot dvajset let. Da smo to dosegli, je bilo treba preteči več etap. Z dokončanjem reforme sodnega sistema Sodišča Evropske unije je namreč Splošno sodišče dobilo vire in strukturo, da bo lahko predloge za sprejetje predhodne odločbe obravnavalo s potrebno hitrostjo. Vendar se nismo mogli ustaviti tam.
Za udeležbo na tem maratonu si je moralo Splošno sodišče zagotoviti tudi ustrezen regulativni in praktični okvir. Najprej, Splošno sodišče je, da bi upoštevalo vpletenost nacionalnih sodišč in zainteresiranih subjektov iz člena 23 Statuta v postopke predhodnega odločanja, prilagodilo ne le svoj Poslovnik in Praktične določbe za izvajanje, ampak tudi svojo odločbo o uporabi aplikacije e‑Curia in vsa besedila „soft law“ – pregledne sezname, obrazce, dokumente z informacijami (izpustitev podatkov v sodnih postopkih, vzorci tožb). Dalje, Splošno sodišče je moralo sprejeti odločitve v zvezi s sestavo in delovanjem svojih senatov in različnih sestav, vključno z novim vmesnim senatom, ter izvoliti generalne pravobranilce za obravnavo predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Nazadnje, Splošno sodišče se je moralo za vzpostavitev novega poteka dela uskladiti z drugimi partnerji na „maratonu“, zlasti z Generalnim direktoratom za večjezičnost, Direktoratom za informacijske tehnologije ter Direktoratom za raziskave in dokumentacijo. Ključni korak je bila vzpostavitev sistema „enotno okence“: aplikacija, s katero se centralizira analiza predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki bi se lahko posredovali Splošnemu sodišču. Ploden dialog s sodnim tajništvom Sodišča, ki je pravi institucionalni partner, je bil dragocena stalnica ves čas „treninga“.
Priprava, predvidevanje potreb, intenzivno delo, ki je terjalo veliko vzdržljivosti – vse v ambicioznem časovnem okviru. Oktobra 2024 je bilo osebje Splošnega sodišča in njegovega sodnega tajništva pripravljeno „na startni črti“, da začne teči ta tako pričakovani maraton. Do konca leta 2024 je bilo v sistemu „enotno okence“ obdelanih 23 zadev, 19 zadev pa je bilo nazadnje posredovanih Splošnemu sodišču. Tek se nadaljuje in … forma je vrhunska!“
20. obletnica širitve leta 2004
Evropski uniji se je 1. maja 2004 pridružilo deset novih držav članic: Češka republika, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška. To je bila največja širitev tako z vidika prebivalstva kot števila držav, kar jo je doslej poznala Unija.
Vpliv širitve leta 2004 na delovanje sodišč
Od vseh zaporednih širitev je bila širitev leta 2004 največja, saj se je naenkrat pridružilo deset novih sodnikov, imenovanih na Sodišče in Splošno sodišče.
Vpliv na jezikovno ureditev Sodišča Evropske unije je bil precejšen. Število uradnih jezikov se je povečalo z 12 na 21, zaradi česar se je število jezikovnih kombinacij eksponentno povečalo s 110 na 420.
Ustanovitev novih kabinetov in novih jezikovnih oddelkov je zahtevala znaten sistemski napor tako v zvezi z nepremičninami kot tudi v zvezi z zaposlovanjem, saj je v enem letu prišlo več sto novih sodelavcev.
Prispevek držav članic, ki so leta 2004 pristopile k Evropski uniji, se je izkazal za pomemben: v 20 letih so sodišča desetih držav članic pristopnic vložila skoraj 1300 predlogov za sprejetje predhodne odločbe.
„Nov ustavni trenutek za Evropo“
Da bi proslavili ta zgodovinski dogodek, je Sodišče 3. maja 2024 organiziralo konferenco z naslovom „20 let od pristopa 10 držav k Evropski uniji: nov ustavni trenutek za Evropo“, na kateri so se zbrali sodniki in predstavniki vseh držav članic Evropske unije, da bi skupaj pregledali prispevek Sodišča k napredovanju evropskega projekta in prispevek teh desetih držav članic k skupnemu pravnemu redu.
Na konferenci 3. maja, katere dokumenti so objavljeni na spletnem mestu Sodišča, je bilo obravnavanih več tem, med katerimi so bile:
- proces pristopa novih držav članic po padcu berlinskega zidu, ki je zahteval temeljito preoblikovanje zakonodaje, duha in kultur zadevnih narodov;
- skupne evropske vrednote in prispevek širitve leta 2004 k razvoju Unije kot „unije vrednot“ ter
- konvergenca med gospodarstvi novih držav članic in preostalo Unijo.
Predstavitve govornikov in razprave z udeleženci so zlasti priklicale v spomin, da je Evropska unija edinstvena, saj temelji na skupnih vrednotah, na vrhu katerih sta demokracija in pravna država, ki jih morajo Unija in njene države članice še naprej braniti.
Izjava Inete Ziemele, sodnice na Sodišču, predsednice delovne skupine za organizacijo dogodka
„Glavni namen konference ob 20. obletnici največje posamezne širitve Evropske unije je bil oceniti vpliv te širitve na Unijo in spremembe, ki jih je ta širitev prinesla. To je bil pravi trenutek za razmislek ter izmenjavo pridobljenih izkušenj in spoznanj o tem, kako se je Unija v zadnjih 20 letih od tega zgodovinskega trenutka razvijala in spreminjala.
Sodišči Unije sta pri pripravi konference predlagali, naj se širitev leta 2004 obravnava kot ustavni trenutek – sprememba paradigme – ki je vzhodno in zahodno Evropo združil v skupen ustavni projekt. Evropska unija je svoje vrednote in načela razširila na dele Evrope s posebej zapleteno zgodovino. Deset novih držav članic je v Evropsko unijo vstopilo z močno odločenostjo in upanjem na svobodo, pravičnost in blaginjo. Pristop k Uniji je bil zapleten proces, ki nikakor ni bil samoumeven, države kandidatke pa so vložile izjemno veliko dela in truda, da so izpolnile pristopna merila (znana kot københavnska merila), ki jih je Evropski svet prvič določil leta 1993 v Københavnu.
Ta dan pred 20 leti je pomenil temeljno spremembo tudi za Unijo na vseh področjih njenih pristojnosti. Kakšne točno bodo te spremembe, ni bilo vedno enostavno predvideti, vendar je bilo očitno, da na njenem notranjem trgu obstaja večja možnost za rast ter zanimiva kulturna, zgodovinska in jezikovna raznolikost, ki je omogočila in spremljala prihodnji politični in pravni razvoj v Uniji. Razširjena Evropska unija je postala še pomembnejši svetovni akter.
Druga edinstvena značilnost konference je bilo dejstvo, da sta sodišči Unije povabili govornike iz vsake zadevne države, ki so bili neposredno vključeni v pristopni proces ali so bili vodilne osebnosti s pomembno vlogo pri pristopu države ali v sami Uniji. Konferenca je v razmisleke, ki sta jih ob tej priložnosti predlagali sodišči Unije, vnesla interdisciplinarnost.
Konferenco je sklenil profesor Norman Davies z odličnim pregledom posebej zapletene in pogosto krute zgodovine teh držav. To je bil nujen opomin, da vrednot Evropske unije ne smemo jemati za samoumevne ter da je za njihovo trajnost in razvoj potrebno resno delo vseh v Uniji. Medtem ko smo razmišljali o teh lekcijah, je zbor sodišč Unije zapel v desetih jezikih, nato pa zaključil z Beethovnovo Odo radosti, ki še naprej izraža sam ideal Evropske unije – da ljudje postanejo bratje.“
Okrepljen etični okvir za osebje Sodišča Evropske unije
Sodišče Evropske unije si je zaradi narave svojega poslanstva vedno določalo najvišje zahteve na področju neodvisnosti, nepristranskosti in integritete. Spoštovanje teh zahtev, ki so vse vrednote, na katerih temelji identiteta institucije, je bistveno za zagotavljanje zaupanja v evropsko pravosodje, pa tudi njegove legitimnosti. Iz tega razloga Sodišče skrbi za to, da ima interni pravni okvir, ki ustreza najvišjim standardom poklicne etike, in tako izpolnjuje pričakovanja o zglednem ravnanju, ki se zahteva od sodne institucije.
Sodišče Evropske unije je zato vedno upoštevalo stroge etične standarde. Ti standardi veljajo za člane institucije (sodnike, generalne pravobranilce in sodna tajnika) ter vse osebje, tudi po njihovem odhodu s Sodišča.
V razmerah, v katerih so pričakovanja po zglednem ravnanju evropskih javnih uslužbencev vse večja, se je Sodišče odločilo, da bo še naprej posodabljalo svojo interno ureditev na področju etike. Ta proces, ki se je začel leta 2021 s spremembo Kodeksa ravnanja članov in nekdanjih članov, se zdaj nadaljuje s sprejetjem kodeksa ravnanja, namenjenega osebju.
Tako so bila pravila, ki jih že vsebujejo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter več internih predpisov, podrobneje razdelana, dopolnjena in prilagojena sodnim zahtevam v enotnem kodeksu ravnanja za osebje, ki je po sprejetju v odboru za upravne zadeve začel veljati 1. marca 2024.
Ta kodeks ravnanja, ki temelji na pravilih poklicne etike, ki izhajajo iz različnih obstoječih virov, je v obliki enotnega predpisa enostavno in razumljivo dostopen za vse osebje, za katero se ta pravila uporabljajo. Zaradi preglednosti in pravne varnosti je cilj navedenega kodeksa razlaga teh obveznosti ob upoštevanju posebnosti, povezanih s sodno nalogo Sodišča, in natančna določitev načina izpolnjevanja navedenih obveznosti. Kodeks sledi etičnemu pristopu, ki temelji na vrednotah, na podlagi katerih institucija deluje in ki se odražajo v standardih zglednega ravnanja. Kodeks vsebuje tudi posebna pravila za vodstvene uslužbence, ob upoštevanju njihovih posebnih odgovornosti, ter za strokovne sodelavce, in sicer zaradi položaja, ki ga imajo zadnjenavedeni pri članih Sodišča in Splošnega sodišča, in njihove neposredne vpletenosti v delo obeh sodišč. V teh pravilih je poudarjeno, da je dolžnost zglednega ravnanja sorazmerna z odgovornostmi, ki se izvajajo, in v njih so podrobno opredeljene posebne obveznosti v zvezi s preprečevanjem nasprotja interesov in opravljanjem zunanjih dejavnosti, tudi po prenehanju funkcije.
C | Odnosi z javnostjo
Obiski na daljavo – pedagoški program
Namen tega pedagoškega programa na daljavo je srednješolcem, starim od 15 do 18 let, omogočiti, da naloge sodne institucije Unije spoznajo iz svojega razreda, ne da bi morali priti v Luxembourg. Cilj tega programa je ozaveščanje mladih srednješolcev in njihovih profesorjev o demokratičnih vrednotah in o aktualnih pravnih izzivih ter jim predstaviti vpliv sodne prakse Sodišča na vsakodnevno življenje evropskih državljanov. V letu 2024 je v okviru tega programa imelo priložnost Sodišče obiskati skoraj 1300 srednješolcev.
Naloga tiskovnih predstavnikov direktorata za komuniciranje, ki so po izobrazbi pravniki, je sodbe, sklepe in sklepne predloge ter tekoče zadeve razumljivo pojasniti novinarjem in dopisnikom vseh držav članic. Sestavljajo sporočila za medije, da bi bili novinarji in strokovnjaki v realnem času obveščeni o odločbah Sodišča in Splošnega sodišča. Osebam, ki so vložile zahtevo pri tiskovnem uradu Sodišča, pošiljajo redna informativna pisma, v katerih objavljajo pomembne postopkovne in institucionalne dogodke, ter „hitre informacije“ o zadevah, ki niso predmet sporočil za medije. Poleg tega obravnavajo elektronska sporočila in klice državljanov.
Sodišče vzdržuje dejavno prisotnost na družbenih omrežjih s svojima dvema računoma na X (enim v francoščini in drugim v angleščini) ter prek LinkedIna in Mastodona. Število sledilcev še naprej narašča, kar priča o zanimanju in udejstvovanju javnosti pri dejavnosti Sodišča. Sodišče ima na voljo tudi kanal YouTube, ki omogoča dostop, in sicer v 24 uradnih jezikih, do raznolikih avdiovizualnih vsebin, med drugim animacij, namenjenih širši javnosti, za razlago, kako sodna praksa Sodišča vpliva na vsakodnevno življenje državljanov.
Sodišče je leta 2024 objavilo novo animacijo: Razdelitev pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem.
Prenos obravnav
Sodišče za lažji dostop do svoje sodne dejavnosti ponuja sistem prenosa obravnav. Razglasitve sodb in predstavitve sklepnih predlogov generalnih pravobranilcev se prenašajo v živo na spletnem mestu v skladu z razporedom, določenem v sodnem koledarju. Obravnave velikega senata Sodišča se prav tako prenašajo z zamikom.
Videoposnetek je na voljo en mesec.
Pred prenosom obravnav se prenašajo pojasnjevalne informacije o zadevi v jezikih obravnave na spletnem mestu Sodišča in na družbenih omrežjih. Leta 2024 je bilo prenašanih skupno 29 pojasnjevalnih informacij.