Naša institucija je tako dolžna uporabiti vse znanje iz izkušenj pri obvladovanju pandemije ter trajno utrditi dosežke pri svojem delovanju in odnosih z nacionalnimi sodišči, a tudi z javnim mnenjem v vsej Uniji.
To leto 2021 sta se morali Sodišče in njegovo osebje soočiti z dolgotrajnimi zdravstvenimi ukrepi in omejitvami za zajezitev zaporednih valov pandemije covida-19. Osebje Sodišča je kljub vsemu znalo zagotavljati kontinuiteto svojih dejavnosti v službi evropskega pravosodja, tako da je z metodami dela in sredstvi za komuniciranje na daljavo izkoriščalo izkušnje in nove navade, pridobljene od izbruha pandemije leta 2020. V tem kontekstu si lahko institucija čestita, da so bila prizadevanja za oblikovanje in uvedbo videokonferenčnega sistema, ki omogoča, da obravnave na daljavo s simultanim tolmačenjem potekajo na obeh sodiščih, nagrajena z nagrado za dobro upravljanje za odličnost na področju inovacij in preoblikovanja, ki jo podeljuje evropska varuhinja človekovih pravic.
Leto 2021 je s prihodom devetih novih članov zaznamovala tudi velika delna zamenjava na Sodišču. Medtem ko so mi kolegi izkazali ponovno zaupanje in me znova izvolili za predsednika, je bil sodnik L. Bay Larsen po odhodu R. Silve de Lapuerte izvoljen za podpredsednika. V istem letu je Splošno sodišče sprejelo pet novih sodnikov.
Tega leta se je povečalo tudi število zadev, vloženih pri obeh sodiščih (1720 leta 2021 v primerjavi s 1584 leta 2020), in število končanih zadev (1723 leta 2021 v primerjavi s 1540 leta 2020). Raznolikost in vpliv izdanih odločb na področjih pravne države, okolja, varstva osebnih podatkov, socialne zaščite ali pomoči, dodeljenih v okviru zdravstvene krize, kažeta, v kolikšni meri je dejavnost institucije v središču sedanjih razmer in konkretno vpliva na življenje državljanov in podjetij v Evropski uniji. Iz teh ugotovitev izhaja več izzivov.
Na prvem mestu mora Sodišče zaradi zahtev te stvarnosti okrepiti svoj pristop do približevanja državljanom s spodbujanjem dinamike v smeri večje preglednosti svojega delovanja. V zvezi s tem poteka projekt poskusnega prenosa obravnav velikega senata v živo prek interneta. Digitalni razcvet je bil ključnega pomena pri izjemnem upravljanju zdravstvene krize in odzivu Sodišča na omejitve gibanja, povezane s pandemijo. Tehnično znanje vsakega posameznika se je razvilo in prestopili smo digitalne ovire: standard se je spremenil. Zato je napočil čas, da ta tehnološki in družbeni razvoj omogoči dostop do Sodišča vsej Evropi.
Na drugem mestu bo institucija nadaljevala z razmislekom o tem, kako doseči uravnoteženje delovne obremenitve med Sodiščem, ki ga sestavlja en sodnik na državo članico, in Splošnim sodiščem, ki ima od septembra dva sodnika na državo članico.
Na tretjem mestu je opaziti razpršeno težnjo po izpodbijanju moči sodnih odločb, v nekaterih državah članicah pa tudi dvome o projektu evropskega povezovanja ter njegove temeljne vrednote in načela. Ta težnja zahteva stalno previdnost glede kakovosti odločb Sodišča, njihovo pojasnjevanje javnosti in preglednost njegove dejavnosti. To je nujno za pravilno dojemanje in razumevanje evropskega pravosodja, tj. da v vseh okoliščinah ostaja izključno v službi upoštevanja prava.
Naša institucija je tako dolžna uporabiti vse znanje iz izkušenj pri obvladovanju pandemije ter trajno utrditi dosežke pri svojem delovanju in odnosih z nacionalnimi sodišči, a tudi z javnim mnenjem v vsej Uniji. To bodo cilji leta 2022, ko bo Sodišče svojo 70. obletnico ustanovitve praznovalo s številnimi dosežki, dogodki in prireditvami.
