Spremljanje institucije na poti proti novi etapi v njeni zgodovini

A | Uvod sodnega tajnika

Leto 2021 je bilo za službe institucije leto utrjevanja novih metod, ki so bile uvedene leta 2020, da bi se zagotovili kontinuiteta in kakovost javne službe evropskega pravosodja v razmerah, ki sta jih zaznamovala nadaljevanje pandemične krize in prilagodljivost, ki je bila zahtevana tako na organizacijski kot na posamični ravni. Med temi dosežki so zlasti dematerializacija in poenostavitev tokov odločanja, povečanje odgovornosti sodelavcev ter uvedba novega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Izjemni rezultati Sodišča in Splošnega sodišča ter nagrada evropske varuhinje človekovih pravic za dobro upravljanje, ki jo je Sodišče prejelo za projekt Obravnave na daljavo v kategoriji inovacij in preoblikovanja, so tako za vse službe vir priznanja in motivacije za nadaljevanje po tej poti.

Leto 2021 je bilo tudi priložnost za razširitev in pospešitev preoblikovanja delovanja služb z uvedbo številnih strukturnih projektov za prihodnost.

Na prvem mestu gre za večjo podporo sodiščema, katerih delovna obremenitev, zlasti Sodišča, je dosegla raven brez primere. Tako potekajo projekti za razvoj informacijskih sistemov na področju sodstva za raziskave in pomoč pri pripravi ter za okrepitev neposredne podpore sodni dejavnosti, ki je na voljo kabinetom članov sodišč. Razmišlja se tudi o preučitvi – zlasti tehničnih – sredstev, ki bi omogočila hitrejšo seznanitev z vsebino procesnih aktov.

Institucija bo lahko izkoristila možnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja. Primerov ne manjka: digitalizacija pretoka dokumentov in postopkov odločanja, tako upravnih (z dokončanjem projekta za upravljanje dokumentov HAN) kot sodnih (s projektom integriranega sistema upravljanja zadev – SIGA –, ki vključuje tesno sodelovanje med vsemi službami, sodnima tajništvoma in kabineti članov sodišč). Ta projekta odpirata pomembne možnosti za poenostavitev postopkov, sledenje postopkom, raziskave in pomoč pri obravnavanju zadev. Hkrati službe za informatiko zagotavljajo spremljanje na področju tehnologije in eksperimentirajo z različnimi naprednimi tehnološkimi orodji, kot so orodja, povezana z delovnim prostorom ali umetno inteligenco.

Na drugem mestu, Sodišče bo še naprej v celoti uresničevalo svojo zavezanost večjezičnosti, ki je v zagotavljanju širine jezikovne pokritosti ter kakovosti storitev pravnega prevajanja in tolmačenja. Gre za edinstveno strokovno znanje v svetovnem merilu, ki ga je treba ohranjati in razvijati z vključevanjem možnosti, povezanih s tehnološkim razvojem, zlasti z namenom obvladovanja povečane delovne obremenitve. Za pojmom večjezičnosti se skriva sposobnost Sodišča, da vsak posamezen subjekt in vsakega državljana nagovori v njegovem lastnem jeziku. Gre torej za vprašanje dostopnosti in legitimnosti sodstva Unije, pa tudi za ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti Unije kot celote. To je bistvo pristopa večjezičnosti, ki ga Sodišče že več let izvaja z vrsto ukrepov in dogodkov, ki poudarjajo vrednost večjezičnosti in zavezanost Sodišča večjezičnosti. Vrt večjezičnosti, ki se je začel pripravljati letos, bo eden od dolgotrajnih in vidnih izrazov tega in drugih prihodnjih projektov.

Na tretjem mestu, Sodišče je treba še bolj približati državljanom, tako da bo bolj dostopno in še širše poznano. Sodišče je bolj kot kdaj koli prej pozvano k sprejetju odločitev, ki imajo pomemben politični in družbeni vpliv na države članice in državljane: ekonomska in monetarna politika, pravna država, pravica do azila, boj proti terorizmu, temeljne pravice ... Obsežnost posledic teh – pogosto zapletenih – odločitev zahteva komunikacijo in pojasnilo, da bi jih državljani lahko razumeli in da bi lahko ocenili temeljno vlogo sodišč Unije. Za dosego tega cilja je treba izpostaviti dva inovativna projekta.

Projekt, ki poteka, naj bi kmalu poskusno omogočil spletni prenos nekaterih obravnav velikega senata, kar bi načelu javnosti obravnav dalo prenovljeno razsežnost, ki bi bila v skladu s sodobnimi tehnološkimi sredstvi. Vsak študent prava, novinar, nacionalni sodnik ali zainteresirani državljan bi se lahko ne glede na to, kje prebiva, udeležil obravnav Sodišča, ne da bi mu bilo treba potovati v Luksemburg, in to v vseh jezikih, ki jih pokriva tolmačenje, ki je na obravnavi na voljo. Ta možnost bi za ves svet pomenila vpogled v vsakodnevno realnost njegove sodne dejavnosti.

Poleg tega bo projekt obiskov na daljavo – katerega pilotna faza je bila leta 2021 izvedena s srednješolskimi razredi v več evropskih državah – omogočil popestritev ponudbe sprejemanja obiskovalcev: večina evropskih državljanov, ki ne morejo potovati v Luksemburg, bo lahko obiskala Sodišče pod pogoji, ki so čim bolj podobni tistim, ki jih ponujajo fizičnim obiskovalcem. Ta novost odpravlja omejitve, povezane z geografsko oddaljenostjo, in občutek nedostopnosti, ki ga lahko Sodišče ustvarja pri nekaterih skupinah ljudi. Zahvaljujoč novim tehnologijam lahko Sodišče končno virtualno potuje k v sem državljanom držav članic.

Na četrtem in zadnjem mestu, te prihodnje projekte bo spremljalo ambiciozno upravljanje kadrov, ki je osrednjega pomena za politiko Sodišča na področju človeških virov. Organizacije, zasebne ali javne, nacionalne ali evropske, se skušajo odzvati na nove okoliščine, ki jih zaznamujejo razvoj dela na daljavo, želja sodelavcev po večji samostojnosti in pričakovanja mlajših generacij.

Da bi dobro izvedlo pomembne projekte, ki si jih je zadalo, je Sodišče del tega gibanja, da se lahko – tako kot doslej – zanese na predano in nadarjeno osebje. To zahteva celovit pristop k upravljanju človeških virov, od metod zaposlovanja do priprav na upokojitev, od razvoja spretnosti z začetnim in nadaljevalnim usposabljanjem, sledenjem na delovnem mestu in mentorstvom, in ne pozabimo upravljanja kariere ter možnosti za mobilnost znotraj institucij in med njimi. Da bi si Sodišče še naprej prizadevalo za odličnost, mora ustvariti spodbudne in dinamične delovne pogoje. To vključuje temeljni korak, ki mora biti trajno ozadje smernic, sprejetih v okviru upravljanja služb: vključevanje vprašanj, povezanih z raznolikostjo in vključenostjo, v celotno življenje institucije.

Veselim se srečanja prihodnje leto, ko bomo pregledali leto 2022, ki ga bo zaznamovala 70. obletnica ustanovitve Sodišča, starešine institucij Unije!

Prvič v zgodovini Evropske unije so se sestali sodniki, ki predstavljajo ustavna sodišča držav članic Unije, ter člani Sodišča Evropske unije, da bi razpravljali o skupnih pravnih tradicijah Unije in o tem, kako jih uskladiti z ustavnimi tradicijami in nacionalnimi identitetami držav članic. Konferenca je bila naslovljena „Unija v raznolikosti: med skupnimi ustavnimi tradicijami in nacionalnimi identitetami“. Organizirala sta jo Latvijas Republikas Satversmes tiesa (ustavno sodišče Latvije) in Sodišče, potekala pa je 2. in 3. septembra 2021 v Rigi v Latviji. Zamisel o skupni konferenci, ki bi odprla dialog med ustavnimi sodišči in Sodiščem, je leta 2019 predlagala Ineta Ziemele, ki je bila takrat predsednica latvijskega ustavnega sodišča, v celoti pa jo je podprl predsednik Sodišča Koen Lenaerts. Trajalo je dve leti, da se je to uresničilo, deloma zaradi ovir, ki jih je postavila pandemija covida-19.

Posebna struktura konference in priložnost, da se končno srečamo osebno, sta bili zelo prijetni in sta v dogodek vnesli dinamiko, zaradi katere je bila konferenca uspešna tako z organizacijskega kot vsebinskega vidika. V odprte in odkrite razprave so se vsa navzoča sodišča aktivno vključila z odličnim sodelovanjem in sklepi, ki so bili od tedaj objavljeni v zborniku.

Že to, da smo dosegli soglasje o nujnosti začeti tak dialog in ga nadaljevati v prihodnje, je izjemno.

Nacionalni in mednarodni novičarski mediji ter družbeni mediji (#RigaJusticeConference) so o dogodku obširno poročali. Poleg tega je latvijsko ustavno sodišče predstavilo prvo epizodo svoje avdio storitve na zahtevo, naslovljene Tversme, katere častni gost je bil predsednik Sodišča Koen Lenaerts, da bi poudaril pomen dialoga.

Veseli me, da imam priložnost deliti svoje izkušnje s Foruma evropskih sodnikov, ki je potekal od 20. do 22. novembra 2021 v Luksemburgu. Program foruma je zajemal delovne seje z zelo različnimi temami, zato bom omenila seminarje, ki sem se jih udeležila.

Nekatera vprašanja, ki so jih postavili udeleženi sodniki in o katerih so razpravljali udeleženci, so zelo zanimiv prispevek k izvajanju sodne dejavnosti. Zlasti bi rada omenila razmislek, ki se je razvil v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do nepristranskega sodišča, vlogo člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in njegovim področjem uporabe, med drugim z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do nepristranskega sodnika. Forum nam je zagotovil celovit pogled na razvoj sodne prakse Sodišča v zvezi s tem vodilom in na pravno podlago, ki jo uporablja za svojo nedavno sodno prakso, od leta 2018 naprej (glej C‑64/16, Associação Sindical dos Juízes Portugueses). V teh sodbah je več določb Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členom 47 Listine: kot tista, ki določa: „Države članice vzpostavijo pravna sredstva, potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije“ (člen 19(1)), tista, ki določajo vrednote Unije, med katerimi so pravna država (člen 2), načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami (člen 4(3)) in določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (člena 6 in 13). Vsi mi, evropski sodniki in sodniki, ki smo sodelovali pri oblikovanju prava Unije, smo lahko pridobili koristne izkušnje za uporabo določb člena 47 Listine na nacionalni ravni.

Druga točka, o kateri je v okviru Foruma 2021 tekla temeljita razprava, je bila o pojmu neodvisnosti sodstva, ki je vprašanje, ki se ne nanaša le na sodne organizacije vsake države članice Unije, temveč tudi na vsakega člana sodstva v teh državah. Zato je bilo opozorjeno, da ni dovolj, da je sodni organ ustanovljen z zakonom, ampak je treba zagotoviti tudi, da ni sistemsko ali funkcionalno povezan z oblastmi, ki jih mora nadzirati. Če navedem primer, preučili smo primer evropskega naloga za prijetje: Sodišče je ugotovilo, da je načeli vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami mogoče omejiti v izjemnih okoliščinah, kar pomeni, da je treba prednostno preučiti, ali ima država, ki od druge zahteva predajo osebe, oslabljen sodni sistem z vidika načela neodvisnosti sodstva. Ta razprava, ki je bila zelo koristna, saj je zelo praktična, bo nacionalnim sodnikom omogočila razbiti dvome, ki se vse pogosteje pojavljajo pri sprejemanju odločitev.

S sodniki tega sodišča smo razpravljali tudi o pogojih opravljanja svojega poklica, pri čemer smo navedli svoje dolžnosti nepristranskosti, pa tudi svojo pravico, da smo zaščiteni pred zunanjimi pritiski. Komentirali smo vrsto zakonodajnih ukrepov v več državah članicah, ki vplivajo na sodniško kariero, kot so disciplinski postopki ali pravila o odgovornosti sodnikov, in niso v skladu z načeli prava Unije.

Nazadnje smo lahko, zahvaljujoč Forumu 2021, prisostvovali obravnavi pred velikim senatom v zadevi, ki se je nanašala prav na skladnost pravil disciplinskega postopka za sodnike, ki jih je sprejela država članica, s pravom Unije. Vsem udeležencem Foruma 2021 je ta praktična vaja iz prava Unije omogočila spoznati delovanje sodstva Unije, zlasti zaradi vprašanj, ki so jih zastopnikom strank postavljali člani velikega senata. Njihova vprašanja so prikazovala postopek razlogovanja, ki ga je treba upoštevati pri reševanju tako zapletene težave.

Moja udeležba na Forumu 2021 je pomenila zelo bogato izkušnjo. Znanje, ki sem ga tam pridobila, mi pomaga pojasniti različne pravne pojme, ki so zelo koristni pri mojem vsakdanjem delu, pri katerem opažam vse večjo težo prispevkov Sodišča. Forum 2021 sem zapustila z velikim občutkom zadovoljstva, da sem članica Evropske unije, ki nam zagotavlja pravna pravila, ki omogočajo mirno sobivanje različnih ljudi in držav, ter da sem lahko sodelovala z njeno sodno institucijo, ki nam z razlago in uporabo prava pomaga oblikovati idejo o državljanstvu Unije.

Forum 2021 je bil zaradi svoje izjemne organizacije čas za izmenjavo mnenj in srečanja med strokovnjaki s področja sodstva, med to izdajo pa sem lahko opazovala veliko bližino in družabnost med udeleženci in člani institucije, ki so bili močno vključeni v uspeh tega dogodka.

Zdravstvena kriza, ki je zaznamovala leti 2020 in 2021, je zaradi težav, ki jih je povzročila državljanom Evropske unije, zlasti na področju potovanj, Sodišče spodbudila, da je okrepilo ukrepe, ki jih izvaja v odnosu do javnosti. Zato je bila kriza odločilen dejavnik pri uvajanju novih oblik komuniciranja in pospeševalec dokončanja projektov, ki so bili pripravljeni pred izbruhom pandemije. Sodišče izvaja politiko odprtosti do državljanov, da bi ti ob pomoči sodne prakse obeh sodišč institucije bolje poznali svoje pravice. Ta politika se je okrepila tako z uporabo tradicionalnih komunikacijskih sredstev kot z uvedbo novih ponudb, namenjenih javnosti.

Obravnave na daljavo, ki so bile leta 2020 uvedene za zagotovitev kontinuitete javne službe evropskega sodstva, pomenijo inovacijo, zaradi katere je institucija leta 2021 prejela nagrado evropske varuhinje človekovih pravic za dobro upravljanje, podeljeno za odličnost na področju inovacij ali preoblikovanja. Leta 2021 je bila videokonferenca uporabljena na 131 obravnavah pred Splošnim sodiščem in Sodiščem. Te obravnave na daljavo so omogočile kratkoročni prenos obravnav.

Število sporočil za medije, katerih namen je novinarje in strokovnjake v realnem času obvestiti o odločbah Sodišča in Splošnega sodišča na dan njihove razglasitve, da se javnost z njimi seznani, se je leta 2021 znatno povečalo. Leta 2021 je bilo objavljenih 231 sporočil za medije, oziroma kar – ob upoštevanju vseh jezikovnih različic, ki so na voljo na spletnem mestu in so poslane dopisnikom – 3206 sporočil za medije.

Tiskovni predstavniki direkcije za komuniciranje so svoja prizadevanja in strokovno znanje namenili pojasnjevanju sodb, sklepov in odredb in sklepnih predlogov, pa tudi tekočih zadev, pri čemer so okrepili stike z novinarji v državah članicah, da bi jim zagotovili informacije iz prve roke, jih ozaveščali o pomembnih zadevah in pojasnili rešitve sodišč glede pravnih vprašanj, ki se postavljajo v zadevah. Tiskovni predstavniki Sodišča so razširili 601 informativno pismo, predvsem za novinarje, pa tudi za pravne strokovnjake, in poslali 630 „hitrih informacij“ o zadevah, ki niso bile zajete v sporočilih za medije. Poleg tega je bilo leta 2021 v zvezi z zahtevami za posebne informacije o delovanju institucije ali zadevah prejetih in obravnavanih 12.538 elektronskih sporočil in 7182 telefonskih klicev (v jeziku vsakega vlagatelja zahteve) ter Sodišče je v skladu z veljavno ureditvijo odobrilo dostop do 110 zahtev za upravne dokumente in zgodovinske arhive..

Institucija, ki je na Twitterju navzoča od leta 2013, je to platformo še naprej uporabljala za obveščanje splošne javnosti s svojima računoma, enim v francoščini in drugim v angleščini, ki imata skupaj 127.700 sledilcev. Poslanih je bilo 962 tvitov, zlasti o najpomembnejših sodbah, ki sta jih izdali Sodišče in Splošno sodišče, ter o glavnih dogodkih v življenju institucije. Institucija je prisotna tudi na strokovni platformi LinkedIn in je na svojih 132.000 sledilcev prenesla 365 sporočil..

Javnost pravnih strokovnjakov pa ima dostop do „Kratkih vodnikov“ in do „Mesečnega biltena sodne prakse“, zbirke povzetkov odločb Sodišča in Splošnega sodišča, ki si glede na obravnavana pravna vprašanja zaslužijo posebno pozornost. Ta orodja, ki jih ponuja Direkcija za raziskave in dokumentacijo, pravnim strokovnjakom omogočajo, da se na hitro seznanijo z aktualno splošno ali posebno sodno prakso na posameznem področju prava Evropske unije.

Sodišče je preizkusilo in uporabilo najučinkovitejša tehnološka orodja, da bi doseglo čim širšo javnost. Naj gre za objavo letnega poročila l Letni pregled v formatu HTML, zagotavljanje novih orodij za posvetovanje s strani Direkcije za knjižnico ali pripravo obiskov Sodišča na daljavo za skupine srednješolcev, sodna institucija Unije je razširila svoje pobude, namenjene javnosti.

Organizacija obiskov je za Sodišče pomembna dejavnost v okviru njegove politike odprtosti in širjenja znanja ne le za pravne strokovnjake in študente prava, temveč tudi za evropske državljane. Zdravstvene razmere leta 2021, sicer manj stroge kot leta 2020, so vseeno omejile obiske in sprejemanje obiskovalcev. Sodišče pa je kljub temu ponovno odprlo svoja vrata, kolikor je bilo mogoče, in v svojih stavbah sprejelo 1843 obiskovalcev. Razvoj obiskov na daljavo se je v skladu s tradicionalnim vzorcem osebnih obiskov nadaljeval in okrepil, saj je bilo organiziranih 87 programov obiskov na spletnih platformah, ki so omogočili sprejem 3210 ljudi.