Sodna dejavnost

Sodišče je razsodilo, da disciplinska ureditev, ki se uporablja za sodnike Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) in sodnike splošnih sodišč, ni v skladu s pravom Unije. Evropska komisija je pri Sodišču vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se ugotovi, da je Poljska s to novo disciplinsko ureditvijo in zlasti z ustanovitvijo novega disciplinskega senata pri vrhovnem sodišču kršila pravo Unije. Sodišče je sprejelo vse očitke Komisije: glede na splošni kontekst velikih reform, ki so nedavno prizadele poljsko sodstvo, in kombinacijo dejavnikov, povezanih z ustanovitvijo tega novega senata, je zlasti ugotovilo, da senat ne zagotavlja vseh jamstev neodvisnosti in nepristranskosti ter ni zaščiten pred neposrednimi ali posrednimi vplivi poljske zakonodajne in izvršilne oblasti.
Sodba Komisija/Poljska z dne 15. julija 2021 (C‑791/19)

Sodišče je razsodilo, da nesoglasne premestitve sodnika na drugo sodišče ali med oddelkoma istega sodišča lahko posegajo v načeli neodstavljivosti in neodvisnosti sodnikov. Poleg tega je treba sklep, s katerim organ, ki odloča na zadnji stopnji in v sestavi sodnika posameznika, zavrne tožbo sodnika, premeščenega proti njegovi volji, šteti za neobstoječ, če je bilo imenovanje sodnika posameznika opravljeno ob očitni kršitvi temeljnih pravil o ustanovitvi in delovanju zadevnega sodnega sistema.
Sodba W. Ż. (Senat za izredni nadzor in javne zadeve vrhovnega sodišča – imenovanje) z dne 6. oktobra 2021 (C‑487/19)

Sodišče je menilo, da so neodvisnost in nepristranskost sodnikov ter domneva nedolžnosti ogrožene z ureditvijo, ki velja na Poljskem, ki zlasti ministru za pravosodje omogoča dodelitev sodnikov na kazenska sodišča višje stopnje, omogoča pa mu tudi to, da to dodelitev kadar koli brez obrazložitve prekliče. Neobstoj meril za te dodelitve ustvarja tveganje političnega nadzora nad vsebino sodnih odločitev, še toliko bolj, ker ima minister tudi vlogo državnega tožilca.
Sodba Kazenski postopki proti WB in drugim z dne 16. novembra 2021 (C‑748/19 in druge)

Sodišče je obravnavalo več zadev, ki se umeščajo v nadaljevanje reforme pravosodja na področju boja proti korupciji v Romuniji. Postavilo se je vprašanje, ali bi lahko bilo z uporabo sodne prakse, ki izhaja iz več odločb romunskega ustavnega sodišča v zvezi s pravili kazenskega postopka, ki se uporabljajo na področjih goljufije in korupcije, kršeno pravo Unije. Sodišče je znova potrdilo, da primarnost prava Unije zahteva, da imajo nacionalna sodišča pooblastilo, da ne uporabijo odločbe ustavnega sodišča, ki je v nasprotju s pravom Unije, ne da bi s tem lahko nastala disciplinska odgovornost nacionalnih sodnikov. Pravo Unije nasprotuje uporabi sodne prakse ustavnega sodišča, zaradi katere je treba razveljaviti sodbe, ki so jih izrekli sodni senati v domnevno nezakoniti sestavi, če taka razveljavitev v povezavi z nacionalnimi določbami na področju zastaranja povzroči sistemsko tveganje nekaznovanosti za dejanja, ki pomenijo huda kazniva dejanja goljufije.
Sodba Euro Box Promotion in drugi z dne 21. decembra 2021 (C‑357/19 in druge)

V zadevi za predhodno odločanje, ki jo je vložilo madžarsko sodišče, se je Sodišče izreklo o združljivosti madžarske ureditve z direktivo Unije o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. Ker je vrhovno sodišče Madžarske ugotovilo, da je ta predložitev vprašanj za predhodno odločanje Sodišču nezakonita, je zadnjenavedeno sodišče poleg tega znova potrdilo, da sistem sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem nasprotuje temu, da nacionalno vrhovno sodišče ugotovi nezakonitost predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo nižje sodišče. Poleg tega pravo Unije nasprotuje disciplinskemu postopku, uvedenemu zoper sodnika nacionalnega sodišča, ker je pri Sodišču vložil predlog za sprejetje predhodne odločbe: tak postopek lahko vsa nacionalna sodišča odvrača od vlaganja predlogov za sprejetje predhodne odločbe, kar bi lahko ogrozilo enotno uporabo prava Unije.
Sodba IS z dne 23. novembra 2021 (C‑564/19)

Splošno sodišče je zavrnilo tožbo multinacionalne družbe za telekomunikacije in kabelsko televizijo, Altice Europe, zoper sklep Komisije, s katerim ji je bila v okviru prevzema družbe PT Portugal naložena skupna globa v višini 124,5 milijona evrov. Komisija je družbi Altice Europe očitala, da je po eni strani kršila obveznost priglasitve koncentracije, po drugi strani pa ni upoštevala prepovedi, da se koncentracija izvede pred njeno priglasitvijo Komisiji in preden bi jo ta odobrila. Vendar je Splošno sodišče odredilo znižanje zneska globe za 6,22 milijona evrov za del, ki se nanaša na kršitev obveznosti priglasitve koncentracije.
Sodba Altice Europe/Komisija z dne 22. septembra 2021 (T‑425/18)

Splošno sodišče je potrdilo sklepa Komisije o odobritvi koncentracij, povezanih z nakupom nekaterih sredstev skupine Air Berlin s strani družb easyJet in Lufthansa. Zavrnilo je tožbo, ki jo je vložila letalska družba Polskie Linie Lotnicze „LOT“, konkurentka obeh družb, strank koncentracij, in zlasti poudarilo, da lahko Komisija opredeli upoštevne trge po parih mest z odhodom ali ciljem na letališčih, s katerimi so bili povezani sloti, dodeljeni družbi Air Berlin, namesto da bi posamično preučila vsakega od trgov, na katerih so bile prisotne družbe Air Berlin ter Lufthansa in easyJet.
Sodbi Polskie Linie Lotnicze „LOT“/Komisija z dne 20. oktobra 2021 (T‑240/18 in T‑296/18)

Splošno sodišče je potrdilo sklep Komisije, s katerim je ta ugotovila, da je družba Google zlorabila svoj prevladujoči položaj, ker je na svojem splošnem iskalniku z razvrstitvijo in prikazovanjem, ki sta glede na zadetke konkurenčnih storitev primerjave privilegirana, dajala prednost lastni primerjavi proizvodov. Splošno sodišče je potrdilo tudi znesek globe, ki ga je Komisija določila v višini 2,42 milijarde evrov, od katerega je bilo 523,5 milijona evrov naloženo družbi Google solidarno z njeno matično družbo Alphabet.
Sodba Google in Alphabet/Komisija (Google Shopping) z dne 10. novembra 2021 (T‑612/17)

Družba Sumal je med letoma 1997 in 1999 kupila dva tovornjaka od družbe Mercedes Benz Trucks España (MBTE), ki je hčerinska družba skupine Daimler, katere matična družba je družba Daimler AG. Evropska komisija je s sklepom iz leta 2016 ugotovila, da je družba Daimler AG kršila pravila prava Unije, s katerimi so omejevalni sporazumi prepovedani, ker se je med januarjem 1997 in januarjem 2011 s štirinajstimi drugimi evropskimi proizvajalci tovornjakov dogovarjala glede določanja cen in povišanja bruto cen za tovornjake v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Na podlagi tega sklepa je družba Sumal proti družbi MBTE vložila odškodninsko tožbo za škodo, nastalo zaradi tega omejevalnega sporazuma. Sodišče je razsodilo, da lahko žrtev kršitve konkurenčnega prava Unije, ki jo je storila matična družba, od njene hčerinske družbe zahteva povračilo škode, ki izhaja iz te kršitve, vendar mora dokazati, da sta družbi v času kršitve tvorili eno gospodarsko enoto in da hčerinska družba opravlja dejavnost na trgu, na katerega se nanaša kršitev.
Sodba Sumal z dne 6. oktobra 2021 (C‑882/19)

Z novimi pravili, ki sta jih leta 2019 sprejela Evropski parlament in Svet, je bil ribolov z električnim tokom prepovedan. Nizozemska je Sodišču predlagala razveljavitev teh določb, pri čemer je med drugim trdila, da se zakonodajalec EU ni oprl na najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja o ekoloških vplivih na okolje v zvezi z izkoriščanjem morskega lista v Severnem morju. Sodišče je to tožbo zavrnilo in potrdilo veljavnost teh pravil: zakonodajalec Unije ima na tem področju široko diskrecijsko pravico in svoje zakonodajne izbire ni dolžan opreti le na znanstvena in tehnična mnenja.
Sodba Nizozemska/Svet Evropske unije in Evropski parlament z dne 15. aprila 2021 (C‑733/19)

Sodišče je glede dovoljenja za lov z limanicami menilo, da država članica (v obravnavanem primeru Francija) ne sme dovoliti načina ujetja ptic, ki pripelje do stranskega ulova, ta pa lahko zadevnim vrstam povzroči poškodbe, ki niso zanemarljive. Zgolj to, da gre za tradicionalen način ujetja ptic, ne zadostuje za to, da se izključi vsaka druga zadovoljiva rešitev. Sodišče je pojasnilo pogoje, pod katerimi je dovoljeno odstopanje od prepovedi, določene v Direktivi o pticah, glede uporabe nekaterih načinov ujetja zaščitenih ptic.
Sodba One Voice in Ligue pour la protection des oiseaux (LPO)/Ministre de la Transition écologique et solidaire z dne 17. marca 2021 (C‑900/19)

Sodišče je v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jo je Komisija vložila proti Madžarski zaradi sistematičnega in dolgotrajnega preseganja mejnih vrednosti za delce PM10, razsodilo, da je ta država članica kršila pravila prava Unije glede kakovosti zunanjega zraka in da ni izpolnila obveznosti, da na vsem svojem ozemlju zagotovi spoštovanje dnevne mejne vrednosti, določene za delce PM10, in tega, da je obdobje preseganja te mejne vrednosti čim krajše.
Sodba Komisija/Madžarska z dne 3. februarja 2021 (C‑637/18)

Sodišče je razsodilo, da je Nemčija med letoma 2010 in 2016 kršila Direktivo o kakovosti zraka s tem, ko je sistematično in dolgotrajno presegala mejne vrednosti za dušikov dioksid (NO₂). Nemčija je kršila tudi obveznost pravočasnega sprejetja ustreznih ukrepov za zagotovitev, da je obdobje preseganja na zadevnih območjih čim krajše.
Sodba Komisija/Nemčija z dne 3. junija 2021 (C‑635/18)

Sodišče je razglasilo ničnost sklepov Sveta, ki se nanašata na uporabo Celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu, podpisanega z Armenijo 26. novembra 2017. Presodilo je, da ima Sporazum o partnerstvu sicer nekatere povezave s skupno zunanjo in varnostno politiko, vendar elementi ali izjave o nameri, ki jih vsebuje in ki se nanjo navezujejo, ne zadostujejo za to, da bi bili samostojni del tega sporazuma, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti razdelitev akta Sveta na dva ločena sklepa. Zaradi te azdelitve se je med drugim za enega od zadevnih aktov uporabilo pravilo o glasovanju s soglasjem, za drugega pa pravilo kvalificirane večine.
Sodba Komisija/Svet z dne 2. septembra 2021 (C‑180/20)

Splošno sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je Romunija vložila zoper sklep Komisije o prijavi predloga evropske državljanske pobude (EDP) „Kohezijska politika za enakost regij in trajnost regionalnih kultur“. Prvič se je izreklo o izpodbojnosti sklepa Komisije o prijavi takega predloga. Ta predlog EDP je bil leta 2013 predložen Komisiji, ki ga je sprva zavrnila, ker je bil ta očitno zunaj okvira njenih pristojnosti za predložitev predloga pravnega akta Unije za namen izvajanja Pogodb. Sodišče je razglasilo ničnost sklepa Komisije, ki je nato s sklepom z dne 30. aprila 2019 sporni predlog EDP registrirala.
Sodba Romunija/Komisija z dne 10. novembra 2021 (T‑495/19)

Splošno sodišče se je izreklo o začetku teka roka za vložitev tožbe zoper sklep, ki se nanaša na osebo, za katero veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, ob neuspešni uradni obvestitvi s priporočenim pismom. Ob neobstoju določb, ki bi urejale določitev začetka teka roka za vložitev tožbe ob neprevzemu priporočenega pisma s povratnico v sporih, ki spadajo na področje uporabe navedenih kadrovskih predpisov, je Splošno sodišče poleg tega opozorilo, da pravna varnost in nujnost, da se prepreči vsakršna diskriminacija ali vsakršno samovoljno ravnanje pri učinkovitem izvajanju sodne oblasti, nasprotujeta domnevi uradnega obvestila na dan izteka roka za hrambo priporočenega pisma, poslanega na naslov prebivališča tožeče stranke. Nazadnje je Splošno sodišče razsodilo, da ker je bil sklep vročen po elektronski pošti (katere sprejem je naslovnik nemudoma potrdil), je rok za vložitev tožbe začel teči na dan vročitve.
Sodba Barata/Evropski parlament z dne 3. marca 2021 (T‑723/18)

V zadevi med Republiko Moldavijo in ukrajinsko družbo je bilo Sodišču postavljeno vprašanje glede opredelitve „naložbe“ v smislu Pogodbe o energetski listini (PEL) za terjatev, ki izhaja iz pogodbe o prodaji električne energije. Razsodilo je, da to, da podjetje iz pogodbenice PEL pridobi terjatev, ki izhaja iz pogodbe o dobavi električne energije, ki ni povezana z naložbo, in ki jo ima podjetje iz tretje države članice glede na to pogodbo do javnega podjetja druge pogodbenice te pogodbe, ne pomeni „naložbe“ v smislu PEL. Terjatve, ki izhaja iz preproste pogodbe o prodaji električne energije, namreč ni mogoče šteti za zagotovljeno za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki. Iz tega sledi, da je preprosta pogodba o dobavi električne energije, ki jo proizvajajo drugi gospodarski subjekti, poslovna transakcija, ki kot taka ne more pomeniti naložbe.
Sodba Moldavija/Komstroy z dne 2. septembra 2021 (C‑741/19)

Sodišče je v mnenju, ki ga je podalo na predlog Evropskega parlamenta, navedlo, da Pogodbi Svetu ne prepovedujeta, da pred sprejetjem sklepa o sklenitvi Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (t. i. Istanbulska konvencija) s strani Unije počaka na „medsebojno soglasje“ držav članic, vendar Svet ne sme spremeniti postopka za sklenitev te konvencije tako, da to sklenitev pogojuje s predhodno ugotovitvijo takega „medsebojnega soglasja“. Sodišče je določilo ustrezno materialnopravno podlago za sprejetje akta Sveta o sklenitvi dela Istanbulske konvencije, ki e predmet predvidenega sporazuma. Pojasnilo je tudi, da se lahko akt o sklenitvi razdeli na dva ločena sklepa, če se ugotovi objektivna nujnost.
Mnenje Istanbulska konvencija z dne 6. oktobra 2021 (1/19)

Splošno sodišče je v okviru tožb, ki sta jih vložila Luksemburg in družba Amazon, razglasilo ničnost sklepa Komisije, v skladu s katerim naj bi Luksemburg med letoma 2006 in 2014 družbi Amazon EU, ki je bila takrat prodajno središče družbe Amazon za vso Evropo in katere sedež je v Luxembourgu, dodelil državne pomoči v nasprotju s pravom Unije, s tem, da naj bi ji z vnaprejšnjimi davčnimi stališči („tax rulings“) omogočil plačevanje bistveno nižjih davkov kot drugim podjetjem. Po mnenju Komisije je moral Luksemburg od družbe Amazon izterjati neupravičene davčne ugodnosti v višini približno 250 milijonov evrov, skupaj z obrestmi. Splošno sodišče je v sodbi ugotovilo, da Komisija ni v zadostni meri dokazala, da je bil obdavčljivi prihodek družbe Amazon EU umetno zmanjšan zaradi previsokega zneska pristojbine, ki jo je družba Amazon EU plačala drugemu podjetju iz skupine Amazon za uporabo nekaterih pravic intelektualne lastnine.
Sodba Luksemburg in Amazon/Komisija z dne 12. maja 2021 (T‑816/17 in druge)

Splošno sodišče je zavrnilo tožbi Luksemburga in dobavitelja energije Engie zoper sklep, s katerim je Komisija ugotovila, da je Luksemburg družbi Engie dodelil državne pomoči v nasprotju s pravom Unije, ker je dvema družbama te skupine s sedežem v Luksemburgu z vnaprejšnjimi davčnimi stališči („tax rulings“) omogočil, da se izogneta plačilu davka na skoraj ves svoj dobiček. Po mnenju Komisije mora Luksemburg izterjati približno 120 milijonov evrov neplačanih davkov, skupaj z obrestmi. Splošno sodišče je v sodbi, s katero je potrdilo ta sklep, poudarilo, da se je Luksemburg odrekel ugotovitvi zlorabe pravice s strani družbe Engie, čeprav so bila vsa merila izpolnjena.
Sodba Luksemburg in drugi/Komisija z dne 12. maja 2021 (T‑516/18 in druge)

Splošno sodišče je priznalo veljavnost tridimenzionalne znamke, ki predstavlja obliko šminke. S tem je razveljavilo odločbo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki je zavrnil prvotno prijavo za registracijo tega znaka kot znamke Evropske unije, ki označuje šminke. Po mnenju Splošnega sodišča ima prijavljena znamka razlikovalni učinek, ker bistveno odstopa od pravil in običajev v sektorju šmink, saj je palčka zaobljena, ne pa navpična in valjasta.
Sodba Guerlain z dne 14. julija 2021 (T‑488/20)

Splošno sodišče je odločilo, da zvočne datoteke, ki reproducira zvok ob odprtju pločevinke pijače, temu pa sledita tišina in šumenje, ni mogoče registrirati kot znamko Evropske unije za označitev med drugim pijač, ker nima razlikovalnega učinka. Splošno sodišče se torej strinja s stališčem Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in opozarja, da mora imeti zvočni znak razlikovalni učinek, da ga potrošnik lahko zazna kot znamko, in ne kot funkcionalni element ali kazalnik brez lastnih svojstvenih značilnosti.
Sodba Ardagh Metal Beverage Holdings z dne 7. julija 2021 (T‑668/19)

Splošno sodišče je zavrnilo tožbo družbe Chanel zoper prijavo znamke, ki jo je družba Huawei vložila pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ker si zadevni figurativni znaki niso podobni, in razsodilo, da je treba znamke primerjati tako, kot so registrirane ali prijavljene, ne da bi se spremenila njihova lega. Splošno sodišče je navedlo, da zgolj prisotnost dveh med seboj povezanih elementov v vsaki od zadevnih znamk ne pomeni, da sta znamki podobni, čeprav imata osnovno geometrijsko obliko kroga, ki obdaja te elemente.
Sodba Chanel SAS z dne 21. aprila 2021 (T‑44/20)

Splošno sodišče je odločilo o možnosti, da britanski odvetnik zastopa stranko v postopku pred tem sodiščem v okviru pritožbe zoper odločbo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO). Splošno sodišče je opozorilo na dva kumulativna pogoja, da lahko oseba veljavno zastopa stranke (razen držav članic in institucij Unije) pred sodišči Unije: prvič, biti mora odvetnik in, drugič, biti mora pooblaščen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države podpisnice Sporazuma EGP. Tožba je bila vložena po 31. decembru 2020, ko se je končalo prehodno obdobje pred dokončnim izstopom Združenega kraljestva iz Unije, in ni spadala v nobenega od primerov iz Sporazuma o izstopu, v katerih lahko odvetnik, ki je pooblaščen za opravljanje poklica pred sodišči Združenega kraljestva in ni dokazal, da je pooblaščen za opravljanje poklica pred sodiščem države članice ali druge države podpisnice Sporazuma EGP, zastopa stranko pred sodišči Unije. Razsojeno je bilo torej, da je tožba nedopustna.
Sklep Daimler/EUIPO z dne 7. decembra 2021 (T‑422/21)

Sodišče je razsodilo, da če je imetnik avtorske pravice sprejel ali naložil omejevalne ukrepe proti okvirjanju („framing“), vključitev dela na spletno stran tretje osebe s to tehniko pomeni dajanje na voljo tega dela novi javnosti. Za to priobčitev javnosti mora imetnik avtorske pravice dati dovoljenje.
Sodba VG Bild-Kunst z dne 9. marca 2021 (C‑392/19)

Sodišče je v okviru ureditve pred tisto, ki je bila uvedena z novo direktivo iz leta 2019, o avtorskih pravicah pojasnilo pogoje, pod katerimi lahko nastane odgovornost spletnih platform (v obravnavanem primeru YouTube in Cyando). Razsodilo je, da upravljavci takih platform načeloma sami ne priobčijo javnosti vsebin, ki so varovane z avtorsko pravico in jih njihovi uporabniki nezakonito dajo na splet. Vendar njihova odgovornost lahko nastane za priobčitev ob kršitvi avtorske pravice, če poleg zgolj dajanja platforme na voljo prispevajo k temu, da se javnosti omogoči dostop do takih vsebin.
Sodba YouTube in drugi z dne 22. junija 2021 (C‑682/18)

V tej zadevi so bili internetni priključki strank družbe Telenet uporabljeni za izmenjavo filmov iz kataloga družbe Mircom v omrežju enakovrednih partnerjev („peer-to-peer“). Sodišče je razsodilo, da lahko varstvo pravic imetnika pravic intelektualne lastnine upravičuje sistematično beleženje IP-naslovov uporabnikov ter posredovanje njihovih imen in poštnih naslovov imetniku ali tretjim osebam, da bi se omogočila vložitev odškodninske tožbe. Vendar zahteva imetnika pravic intelektualne lastnine za posredovanje informacij ne sme pomeniti zlorabe, ampak mora biti utemeljena in sorazmerna.
Sodba M.I.C.M. z dne 17. junija 2021 (C‑597/19)

Lastnik tapas barov v Španiji je znak CHAMPANILLO uporabljal za označevanje in promocijo svojih lokalov. V njegovih oglasih sta bila prikazana dva kozarca, napolnjena s penečo pijačo. Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne (CIVC), organ, ki skrbi za interese proizvajalcev šampanjca, je želel prepovedati uporabo izraza „champanillo“ (ki v španščini pomeni „mali šampanjec“), ker naj bi uporaba tega znaka pomenila poseg v zaščiteno označbo porekla (ZOP) „Champagne“. Sodišče je pojasnilo, da so proizvodi, ki jih pokriva ZOP, zaščiteni v zvezi s prepovedanim ravnanjem, ki se nanaša tako na proizvode kot na storitve.
Sodba Comité Interprofessionnel du Vin de Champagne z dne 9. septembra 2021 (C‑783/19)

Sodišče je odločilo, da je dostop do vseh podatkov o elektronskih komunikacijah, ki se nanašajo na promet ali lokacijo in ki omogočajo natančne ugotovitve v zvezi z zasebnim življenjem, v kazenske namene dovoljen samo zaradi boja proti hudemu kriminalu ali preprečevanja resnih groženj za javno varnost. Poleg tega pravo Unije nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da je državno tožilstvo pristojno za to, da javnemu organu zaradi preiskovanja kaznivih dejanj dovoli dostop do teh podatkov.
Sodba H. K/Prokuratuur z dne 2. marca 2021 (C‑746/18)

Sodišče je v sodbi v zadevi o varstvu osebnih podatkov, v katero je bila vpletena družba Facebook Ireland, pojasnilo pogoje za izvajanje pooblastil nacionalnih nadzornih organov pri čezmejni obdelavi podatkov, pri čemer je navedlo, da lahko tak organ pod določenimi pogoji sodišče države članice opozori na vsakršno domnevno kršitev določb Splošne uredbe o varstvu podatkov (SUVP), tudi če ni vodilni organ za to obdelavo. Sodišče je tudi ugotovilo, da ker družba Facebook Ireland uporabnikov interneta ni dovolj obveščala o zbiranju in uporabi informacij, ki se nanje nanašajo, njihova privolitev v to obdelavo podatkov ni bila veljavna.
Sodba Facebook Ireland in drugi z dne 15. junija 2021 (C‑645/19)

Sodišče je prepovedalo dodajanje alge Lithothamnium calcareum pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje, za njihovo obogatitev s kalcijem in opozorilo, da pravo Unije določa stroga pravila glede dodajanja mineralov, kot je kalcij, pri pridelavi ekoloških živil. Če bi se dovolila uporaba praška te alge kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, bi to pridelovalcem teh živil omogočilo, da se izognejo tem pravilom.
Sodba Natumi GmbH/Land Nordrhein-Westfalen z dne 29. aprila 2021 (C‑815/19)

Sodišče je razsodilo, da zgolj preusmeritev leta na letališče, ki je blizu prvotnega namembnega letališča, ne daje pravice do pavšalne odškodnine. Nasprotno, navedlo je, da mora letalska družba na lastno pobudo potniku ponuditi, da krije stroške transferja do namembnega letališča, za katero je imel potnik rezervacijo, ali – odvisno od primera – drugega bližnjega kraja, o katerem se dogovori z navedenim potnikom. Da bi se prevoznik razbremenil obveznosti plačila odškodnine potnikom ob veliki zamudi leta ob prihodu, se lahko sklicuje na izredne razmere, ki niso vplivale na let z z amudo, temveč na prejšnji let, ki ga je izvedel ta letalski prevoznik z istim zrakoplovom.
Sodba WZ/Austrian Airlines AG z dne 22. aprila 2021 (C‑826/19)

Sodišče je menilo, da stavka, ki jo organizira sindikat delavcev letalskega prevoznika, namenjena zlasti povišanju plač, ne pomeni „izrednih razmer“, zaradi katerih bi bila lahko letalska družba oproščena plačila odškodnin zaradi odpovedi ali velike zamude. Namreč, neopredelitev take stavke, organizirane ob spoštovanju pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji, kot „izrednih razmer“ ne posega niti v svobodo gospodarske pobude letalskega prevoznika, niti v njegovo lastninsko pravico, niti v njegovo pravico do kolektivnih pogajanj.
Sodba Airhelp Ltd/Scandinavian Airlines System SAS z dne 23. marca 2021 (C‑28/20)

Sodišče je razsodilo, da lahko država članica evroobmočja svojo upravo zaveže k sprejemanju gotovinskih plačil. Vendar je navedla, da lahko država članica to možnost plačila tudi omeji iz razloga v javnem interesu, zlasti kadar lahko gotovinsko plačilo upravi povzroči nerazumno visoke stroške zaradi zelo velikega števila zavezancev za plačilo. Pojasnilo je tudi, da se obveznost sprejemanja bankovcev lahko omeji iz razlogov javnega interesa, če so te omejitve sorazmerne z zastavljenim ciljem v javnem interesu, kar med drugim pomeni možnost, da imajo zavezanci na razpolago druga zakonska sredstva za plačilo denarnih terjatev.
Sodba Johannes Dietrich in Norbert Häring/Hessischer Rundfunk z dne 26. januarja 2021 (C‑422/219 in C‑423/19)

Sodišče je razsodilo, da je madžarska zakonodaja, ki prepoveduje ugotovitev neveljavnosti kreditne pogodbe v tuji valuti, ker vsebuje nepošten pogoj v zvezi z razliko v menjalnem tečaju, skladna s pravom Unije, če ta zakonodaja omogoča ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil navedeni potrošnik, če tega nepoštenega pogoja ne bi bilo, čeprav bi bila ugotovitev neveljavnosti pogodbe za potrošnika ugodnejša. Poleg tega volja, ki jo je izrazil zadevni potrošnik, ne more prevladati nad presojo, ki spada v pristojnost nacionalnega sodišča, o tem, ali madžarska nacionalna zakonodaja dejansko omogoča ponovno vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja tega potrošnika.
Sodba OTP Jelzálogbank in drugi z dne 2. septembra 2021 (C‑932/19)

V zadevi, v kateri je morala irska ladjarska družba Irish Ferries leta 2018 odpovedati celotno sezono križarjenja, ker zaradi zamud pri dobavi nove ladje ni mogla začeti uporabljati nadomestnega plovila, je Sodišče pojasnilo več določb v zvezi s pravicami potnikov med potovanjem po morju ali celinskih plovnih poteh (odpoved, odškodnina, cena vozovnice itd.). Sodišče je zlasti menilo, da so obveznosti preusmeritve potovanja in odškodnine v primeru odpovedi prevozne storitve sorazmerne s ciljem, ki se poskuša doseči z uredbo, ki se uporablja na tem področju.
Sodba Irish Ferries z dne 2. septembra 2021 (C‑570/19)

Sodišče se je izreklo o tarifni opciji, imenovani „ničelna tarifa“. Gre za poslovno prakso, pri kateri ponudnik dostopa uporablja „ničelno tarifo“ ali ugodnejšo tarifo za vse ali del podatkov o prometu, povezanih z določeno aplikacijo ali kategorijo aplikacij, ki jih ponujajo partnerji tega ponudnika dostopa. Sodišče je razsodilo, da so take tarifne opcije v nasprotju z uredbo o dostopu do odprtega interneta, prav tako kot omejitve pasovne širine, deljenje internetne povezave ali uporabe med gostovanjem zaradi vklopa take opcije.
Sodbi Vodafone in Telekom Deutschland z dne 2. septembra 2021 (C‑854/19 in druge)

Sodišču je bil predložen primer mladoletnega otroka, ki je državljan Unije in na čigar rojstnem listu, ki je bil izdan v državi članici gostiteljici, sta kot starša navedeni dve osebi istega spola. Sodišče je razsodilo, da mora država članica, katere državljan je ta otrok, temu otroku izdati osebno izkaznico ali potni list, ne da bi zahtevala, naj njeni nacionalni organi predhodno izdajo rojstni list. Ta država članica mora prav tako priznati dokument, izdan v državi članici gostiteljici, ki navedenemu otroku omogoča, da z vsako od teh dveh oseb uresničuje svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju Unije.
Sodba Stolichna obshtina, rayon „Pancharevo“ z dne 14. decembra 2021 (C‑490/20)

V okviru izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije je bila s predpisi Združenega kraljestva za državljane Unije uvedena nova ureditev, po kateri za podelitev pravice do prebivanja ne velja pogoj glede sredstev. Nasprotno pa so s to ureditvijo državljanom Unije odvzete dajatve socialne pomoči, imenovane „univerzalni prejemek“. Sodišče je menilo, da je ta ureditev skladna z načelom enakega obravnavanja, ki ga zagotavlja pravo Unije. Vendar morajo pristojni nacionalni organi preveriti, da zavrnitev dodelitve takih dajatev socialne pomoči državljana Unije in njegovih otrok ne izpostavlja tveganju kršitve njihovih pravic, določenih v Listini EU o temeljnih pravicah, zlasti spoštovanja človekovega dostojanstva.
Sodba The Department for Communities in Northern Ireland z dne 15. julija 2021 (C‑709/20)

Sodišče je pojasnilo merila, ki jih je treba upoštevati pri presoji, ali agencija za zagotavljanje začasnega dela na splošno opravlja „znaten del dejavnosti, ne le notranje upravljavske dejavnosti“ na ozemlju države članice, v kateri ima sedež. Po mnenju Sodišča mora za to, da se šteje, da agencija za zagotavljanje začasnega dela v državi članici „običajno opravlja svojo dejavnost“, znaten del svojih dejavnosti napotitve delavcev opraviti za podjetja uporabnike, ki imajo sedež in opravljajo svoje dejavnosti na ozemlju te države članice. To, da agencija za zagotavljanje začasnega dela opravlja dejavnosti izbora in zaposlovanja v državi članici, v kateri ima sedež, namreč ne zadostuje za to, da bi se štelo, da tam opravlja „znaten del dejavnosti“.
Sodba Team Power Europe z dne 3. junija 2021 (C‑784/19)

Dve zadevi sta se nanašali na uslužbenki muslimanske vere, ki sta se odločili, da bosta na delovnem mestu nosili versko naglavno ruto. Po mnenju Sodišča je prepoved delodajalca glede nošenja vidnih znakov političnega, filozofskega ali verskega prepričanja na delovnem mestu mogoče upravičiti s potrebo delodajalca, da v razmerju do strank nastopa nevtralno ali da prepreči socialne spore. Nacionalna sodišča pa lahko pri usklajevanju zadevnih pravic upoštevajo okoliščine svoje države članice in ugodnejše nacionalne določbe glede varstva svobode vere.
Sodba WABE in MH Müller Handel z dne 15. julija 2021 (C‑804/18 in C‑341/19)

Nemčija je aprila 2020 Komisiji priglasila individualno pomoč letalski družbi Condor Flugdienst GmbH v obliki dveh posojil v višini 550 milijonov evrov z državnim poroštvom in subvencioniranimi obrestmi. Splošno sodišče je sklep Komisije o odobritvi pomoči razglasilo za ničen zaradi pomanjkljive obrazložitve. Vendar je zaradi gospodarskih in družbenih razmer, ki jih je zaznamovala pandemija covida-19, odložilo učinke razglasitve ničnosti, dokler Komisija ne sprejme novega sklepa.
Sodba Ryanair/Komisija (Condor – covid-19) z dne 9. junija 2021 (T‑665/20)

Splošno sodišče je menilo, da je shema državne pomoči, ki jo je Švedska uvedla v obliki jamstev za posojila v korist letalskih prevoznikov s švedsko operativno licenco za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu te države članice med pandemijo covida-19, skladna s pravom Unije. Natančneje, ta shema se nanaša na letalske družbe, ki so 1. januarja 2020 imele licenco za opravljanje poslovnih dejavnosti na področju letalstva, razen letalskih družb, ki opravljajo čarterske lete.
Sodba Ryanair DAC/Komisija z dne 17. februarja 2021 (T‑238/20)

Splošno sodišče je potrdilo shemo državne pomoči, ki jo je Francija uvedla v obliki moratorija na plačilo davkov v korist podjetij, ki so imetniki francoske licence. To shemo pomoči, ki se nanaša na obdavčitev civilnega letalstva in solidarnostni davek na letalske vozovnice, ki se dolgujeta mesečno v obdobju od marca do decembra 2020, je Splošno sodišče dejansko razsodilo kot primerno za povrnitev gospodarske škode, ki jo je povzročila pandemija covida-19, in zato ne pomeni diskriminacije v nasprotju s pravom Unije.
Sodba Ryanair DAC/Komisija z dne 17. februarja 2021 (T‑259/20)

Splošno sodišče je potrdilo pomoč v obliki dveh obnavljajočih se kreditnih linij v višini do 1,5 milijarde švedskih kron (SEK) za vsako, ki sta jo Švedska in Danska odobrili v korist družbe SAS za škodo, nastalo zaradi odpovedi ali spremembe datumov letov zaradi omejitev potovanj, ki so posledica pandemije covida-19. Ker ima družba SAS v teh dveh državah članicah bistveno večji tržni delež kot njen najbližji konkurent, je menilo, da zadevne pomoči ne pomenijo nezakonite diskriminacije.
Sodbi Ryanair DAC/Komisija z dne 14. aprila 2021 (T‑378/20 in T‑379/20)

Splošno sodišče je razsodilo, da je poroštvo Finske v korist letalske družbe Finnair kot pomoč za pridobitev posojila v znesku 600 milijonov evrov pri pokojninskem skladu, namenjenega kritju potreb te družbe po obratnem kapitalu po izbruhu pandemije covida-19, skladno s pravom Unije. Poroštvo je bilo potrebno, ker je za družbo Finnair zaradi nenadnega upada njene dejavnosti kot posledice pandemije covida-19 obstajala nevarnost stečaja.
Sodba Ryanair DAC/Komisija z dne 14. aprila 2021 (T‑388/20)

Splošno sodišče je potrdilo sklep Komisije, s katerim je ta dovolila podporna sredstva, ki jih je Španija uvedla za zagotovitev solventnosti nefinančnih podjetij, ki imajo glavna središča dejavnosti v Španiji, za katera se šteje, da so sistemskega ali strateškega pomena za nacionalno gospodarstvo, in ki so se začasno soočala s težavami zaradi pandemije covida-19. Poudarilo je, da zadevni ukrep, ki je namenjen sprejetju ukrepov dokapitalizacije in katerega proračun znaša 10 milijard evrov, sicer pomeni shemo državnih pomoči, ampak je sorazmeren in ni diskriminatoren.
Sodba Ryanair DAC/Komisija z dne 19. maja 2021 (T‑628/20)

Komisija je z različnimi sklepi ugotovila, da arbitražna odločba, ki za grškega proizvajalca aluminija Mytilinaios določa domnevno preferencialno ceno električne energije, ki jo je treba plačati družbi DEI (grški proizvajalec in dobavitelj električne energije), dejansko ne vključuje dodelitve prednosti. Splošno sodišče je te sklepe razglasilo za nične, ker je menilo, da bi morala Komisija skrbno, zadostno in v celoti preučiti morebitno dodelitev prednosti družbi Mytilinaios z arbitražno odločbo in za to izvesti zapletene ekonomske in tehnične presoje.
Sodba DEI/Komisija z dne 22. septembra 2021 (T‑639/14 in druge)

Ribiška zadruga in samozaposleni ribiči so vložili tožbe zoper sklep Komisije o nenasprotovanju pomoči v zvezi z gradnjo prvih polj vetrnih elektrarn na morju v Franciji. Splošno sodišče je ugotovilo, da te osebe niso upravičene do vložitve takih tožb, ker po eni strani niso bile v konkurenčnem položaju z upravljavci teh polj vetrnih elektrarn, po drugi strani pa niso dokazale tveganja konkretnega vpliva spornih pomoči na svoj položaj.
Sodba CAPA in drugi/Komisija z dne 15. septembra 2021 (T‑777/19)

V sporu med nekdanjim podčastnikom Slovenske vojske in Ministrstvom za obrambo glede plačila za opravljanje dejavnosti straže je Sodišče pojasnilo, v katerih primerih se direktiva o delovnem času ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo vojaške osebe. Ta direktiva poleg tega ne nasprotuje temu, da se obdobje razpoložljivosti za delo na straži, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo.
Sodba Ministrstvo za obrambo z dne 15. julija 2021 (C‑742/19)

Sodišče je v zadevi za predhodno odločanje, ki jo je vložilo luksemburško sodišče, podalo razlago direktive o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu. Navedlo je, da država članica za pravico do starševskega dopusta ne more določiti zahteve, da je starš ob rojstvu ali posvojitvi otroka zaposlen. Vendar lahko ta država članica zahteva, da je starš zaposlen neprekinjeno najmanj dvanajst mesecev neposredno pred začetkom starševskega dopusta.
Sodba XI/Caisse pour l'avenir des enfants z dne 25. februarja 2021 (C‑129/20)

V Italiji je bilo več državljanom tretjih držav, ki so bili imetniki enotnega delovnega dovoljenja, pridobljenega na podlagi nacionalne zakonodaje, s katero je bila prenesena direktiva Unije, zavrnjena dodelitev dodatka ob rojstvu in materinskega dodatka, ker te osebe niso imele statusa rezidenta za daljši čas. Sodišče, na katero se je obrnilo Corte costituzionale (ustavno sodišče, Italija), je razsodilo, da so ti državljani tretjih držav upravičeni do teh dodatkov, kot jih določa italijanska zakonodaja.
Sodba O. D. in drugi/Istituto nazionale della previdenza sociale (INPS) z dne 2. septembra 2021 (C‑350/20)

Evropski bančni organ (EBA) je leta 2016 izdal Smernice o nadzoru in ureditvi upravljanja bančnih produktov. Autorité de contrôle prudentiel et de résolution (organ za bonitetni nadzor in reševanje bank, ACPR, Francija) je objavil, da bo upošteval te smernice, s tem, da se bodo tako uporabljale za vse finančne institucije, ki so pod njegovim nadzorom. Združenje Fédération bancaire française (francosko združenje bank, FBF) je torej francoskemu Conseil d’État (državni svet) predlagalo razglasitev ničnosti mnenja, ker je menilo, da EBA ni pristojen za izdajo takih smernic. Conseil d’État (državni svet) je Sodišču predložil predlog za sprejetje predhodne odločbe o pravnih sredstvih, ki so na voljo za zagotovitev nadzora nad zakonitostjo spornih smernic, in o veljavnosti teh smernic. Sodišče je navedlo, da se postopek predhodnega odločanja lahko uporabi za nadzor veljavnosti takih smernic in da so smernice v obravnavanem primeru veljavne.
Sodba FBF z dne 15. julija 2021 (C‑911/19)

Ob upoštevanju poslabšanja položaja na področjih človekovih pravic, pravne države in demokracije je Svet Evropske unije leta 2017 sprejel uredbo o uvedbi omejevalnih ukrepov proti Venezueli. Slednja je nato Splošnemu sodišču predlagala razglasitev ničnosti teh ukrepov, vendar je navedeno sodišče menilo, da Venezuela nima procesnega upravičenja zoper tako uredbo. Sodišče, pri katerem je bila vložena pritožba, pa je razsodilo, da ta država ima procesno upravičenje zoper uredbo, ki uvaja omejevalne ukrepe zoper njo, zato je zadevo vrnilo Splošnemu sodišču, da o ničnostni tožbi vsebinsko odloči.
Sodba Venezuela/Svet z dne 22. junija 2021 (C‑872/19 P)