Leta 2004 se je Evropski uniji pridružilo deset novih držav članic. Češka republika, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija so izkazale zaupanje v evropsko povezovanje. Dve desetletji pozneje bomo skupaj s temi državami članicami praznovali dvajseto obletnico njihovega pristopa. Z največjo širitvijo Unije z vidika prebivalstva in števila držav se je odprlo novo obzorje. Skupno pravno območje Unije je dobilo nov obraz, obogaten z novo kulturno in intelektualno raznolikostjo. Unija se je znašla pred velikim izzivom na eni strani z vidika stopnje povezovanja, ki jo je dosegla leta 2004, na drugi strani pa z vidika gospodarske, zgodovinske in jezikovne raznolikosti, ki jo je s seboj prinesla deseterica novih držav članic. Ta pristop je od njih zahteval veliko truda in neusahljivo odločenost, da se izvedejo zahtevane politične, gospodarske in pravne reforme. Na ravni Sodišča je hkratni sprejem desetih držav članic povzročil temeljite in trajne spremembe načinov dela.
Sodišče bo obletnico tega velikega dogodka zaznamovalo tako, da bo maja 2024 organiziralo konferenco, naslovljeno „Sodišče praznuje 20 let od pristopa desetih držav k Evropski uniji: nov ustavni trenutek za Evropo“, s čimer želi oceniti to, kar smo se iz širitve in krepitve evropskega povezovanja naučili. Ta konferenca bo osredotočena na vpliv širitve leta 2004 s političnega in pravnega ter gospodarskega vidika, in sicer tako za samo Unijo kot tudi za deset novih držav članic. Natančneje, na njej bo obravnavan prispevek desetih novih držav članic k razvoju Unije kot „unije vrednot“, ki temelji na skupnih vrednotah, kot so demokracija, pravna država, temeljne pravice in spoštovanje manjšin.
V letu 2024 se bo izvajal tudi politični sporazum, dosežen leta 2023, o delnem prenosu pristojnosti za predhodno odločanje s Sodišča na Splošno sodišče. Za izvajanje tega sporazuma bo treba zlasti spremeniti poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča ter uvesti različne prilagoditve načinov dela obeh sodišč in vsakodnevnega delovanja institucije, kot je prilagoditev informacijskih sistemov.
Poleg tega se institucija, ki nadaljuje digitalno preobrazbo, prilagaja novim izzivom in prihodnjim priložnostim, zlasti na področjih umetne inteligence in kibernetske varnosti. Razvijajo in raziskujejo se nova orodja – predvsem takšna, ki temeljijo na tehnikah umetne inteligence – ki naj bi sodiščema pomagala pri uresničevanju njunega poslanstva, s čimer naj bi se izboljšali sodni postopki. Pri uporabi teh orodij je treba zagotoviti boljši nadzor nad podatki ter spoštovanje temeljnih pravic in etičnih načel. Na Sodišče neposredno vpliva tudi Uredba št. 2023/2841, katere namen je zagotoviti visoko skupno raven kibernetske varnosti v vseh institucijah Unije, kar pomeni, da bo moralo Sodišče zlasti uvesti notranji okvir za obvladovanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo, ter redno ocenjevati učinkovitost teh ukrepov, ob upoštevanju, da se ta tveganja nenehno spreminjajo.
