A | Uvod sodnega tajnika
Sodišče Evropske unije je v letu 2023 odločno ubralo pot preobrazbe, ne le zato, da se pripravi na prihodnje izzive, temveč tudi da izkoristi vse prihodnje priložnosti.
Alfredo Calot Escobar,
sodni tajnik Sodišča
Sodni tajnik Sodišča, generalni sekretar institucije, vodi delovanje upravnih služb pod vodstvom predsednika.
Sodišče Evropske unije je v letu 2023 odločno ubralo pot preobrazbe, ne le zato, da se pripravi na prihodnje izzive, temveč tudi da izkoristi vse prihodnje priložnosti.
Na pravosodnem področju je zakonodajni postopek o delnem prenosu predhodnih odločb na Splošno sodišče potekal vse leto, politični dogovor pa je bil dosežen decembra. Hkrati smo si aktivno prizadevali za zagotovitev nemotenega in brezhibnega izvajanja reforme, ko bo napočil čas zanjo. To bo odločilen trenutek v zgodovini našega dialoga z nacionalnimi sodišči in pomemben korak v naših prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti pravosodnega dela na SEU.
Ob pripravah na prenos je Sodišče svoja prizadevanja usmerilo v učinkovito in urejeno vključevanje novih tehnologij. V okviru tega procesa smo postali prva institucija EU, ki je razvila strategijo vključevanja umetne inteligence, kar je zajemalo ustanovitev odbora za upravljanje umetne inteligence, pristojnega za nadzor etičnih vidikov uporabe umetne inteligence v instituciji in določitev jasnih meja za njeno uporabo. Ta odbor, ki ga sestavljajo člani Sodišča in Splošnega sodišča, zagotavlja, da bodo tehnološke odločitve, ki jih institucija sprejme za vključitev orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, etično neoporečne in v skladu z načeli Sodišča. Za spodbujanje kulture odgovorne in varne uporabe orodij umetne inteligence je odbor med prvimi ukrepi izdal smernice za zaposlene o uporabi umetne inteligence.
Poleg tega so orodja umetne inteligence pripravljena za vključitev v naš prihodnji sistem vodenja zadev. To bo instituciji omogočilo, da kar najbolje izkoristi najsodobnejše tehnologije, hkrati pa bodo s tem pripravljeni temelji za uvedbo horizontalnega in popolnoma integriranega sistema, zasnovanega za racionalizacijo delovnih procesov in avtomatizacijo številnih rutinskih opravil. S tem celostnim pristopom bomo še naprej podpirali, razvijali in izkoriščali izjemno raznolikost strokovnega znanja našega osebja, kar nam bo omogočilo, da bomo več časa namenili intelektualno stimulativnim nalogam in nalogam z dodano vrednostjo.
V prejšnjem letu pa poudarek ni bil zgolj na postavljanju temeljev za prihodnost, ampak se je pokazala tudi naša zavezanost ohranjanju vrednot, na katerih temelji Sodišče. Ena od teh vrednot, globoko ukoreninjenih v naši instituciji od samega začetka, je prav raznolikost – raznolikost kultur, jezikov in pravnih tradicij.
Vrt večjezičnosti, ustanovljen v čast živahnemu jezikovnemu mozaiku naše institucije, je zdaj simbol zavezanosti Sodišča raznolikosti in enakosti. Vendar pa je pogoj sine qua non za doseganje te raznolikosti sposobnost institucije, da privablja talente iz vseh držav članic.
V ta namen so v letu 2023 zelo odločno potekale razprave na medinstitucionalni ravni, osredotočene na povečanje privlačnosti Luksemburga kot kraja dela. V tem okviru je kolegij generalnih sekretarjev in vodij uprav institucij in organov EU s sedežem v Luksemburgu sprejel vrsto pragmatičnih ukrepov za promocijo Luksemburga kot kraja dela, lažje vključevanje novincev in pripravnikov ter odpravo ovir, ki bi državljane vseh držav članic lahko odvrnile od pridružitve institucijam EU s sedežem v Velikem vojvodstvu.
Sodišče se je ob svojih nenehnih prizadevanjih za doseganje pravične geografske zastopanosti odločilo, da bo začelo izvajati pilotne projekte za ozaveščanje o pomenu geografske uravnoteženosti in za spodbujanje poklicnih poti neposredno v državah članicah. Odličen primer tega je bil obisk Latvije, kjer je delegacija članov in vodstvenih delavcev opravila produktivne razprave s predstavniki med drugim sodstva, vlade, akademske skupnosti in medijev. Cilj obiska je bil predstaviti poslanstvo Sodišča, promovirati karierne možnosti ter podpreti pravno in jezikovno usposabljanje, pomembno za delo naše institucije.
Leto 2023 je tako zaznamovala trdna zavezanost Sodišča javni službi, hkrati pa ponovnemu premisleku o našem potencialu. Podali smo se na pot, da na novo opredelimo ne le način delovanja, ampak tudi to, kako si predstavljamo našo prihodnost. Prihodnost, v kateri se naša institucija ne bo zgolj prilagajala spremembam, temveč bo tudi njihovo gonilo, in sicer v istem duhu odličnosti, raznolikosti, napredka in predanosti, ki so bili vedno naš zaščitni znak.
B | Najpomembnejši dogodki leta
Večjezičnost v središču pozornosti na Sodišču Evropske unije
Večjezičnost, ki je vgrajena že v Pogodbi, je ena od bistvenih vrednot evropskega projekta. Je namreč nujni pogoj za preglednost delovanja institucij Unije in možnost uporabe evropskega prava, pa tudi znamenje globokega spoštovanja do nacionalnih identitet in kultur.
Z večjezičnostjo kot sestavnim delom postopkov pred Sodiščem Evropske unije se dosegajo nujni demokratični standardi, ker se tako zagotovi enak dostop do sodišč Unije in ker je sodna praksa na voljo vsem evropskim državljanom. Jezikovna služba institucije zagotavlja prevajanje dokumentov in tolmačenje obravnav, s čimer je Sodišču omogočeno delo v vseh 24 uradnih jezikih Unije ter vsakodnevno upravljanje do 552 jezikovnih kombinacij. Tovrstne jezikovne ureditve celovite večjezičnosti ne srečamo na nobenem drugem sodišču na svetu. Njeno izvajanje je stalni operativni izziv, ki ga je mogoče obvladovati zgolj po zaslugi doslednega in učinkovitega upravljanja za to namenjenih človeških in tehničnih virov.
Sodišče je pred nekaj leti sprožilo širok razmislek, da bi pojasnilo in spodbudilo večjezičnost, kakršna se uporablja v tej instituciji, kar je privedlo do več pobud za ozaveščanje o njenem pomenu, zlasti v pravnem in akademskem svetu.
Leta 2023 je bila 9. maja, na dan Evrope, priložnost za slovesno odprtje Vrta večjezičnosti, urejenega na zemljišču, ki je bilo izpraznjeno zaradi porušenja nekdanjega upravnega kompleksa Evropske komisije in ki meji na zemljišče Sodišča. Ta nova zelena površina, ki je bila urejena v partnerstvu z luksemburškimi organi, je posvečena večjezičnosti. Odprta je za javnost in zasnovana kot prizorišče kulturnih prireditev, poleg tega pa pripomore k ohranjanju biološke raznovrstnosti v mestnem okolju, saj bo po zaslugi raznolikih drevesnih vrst, ki jo sestavljajo, ugodno vplivala na izoblikovanje biotopov. Ta vrt, umeščen na planoto Kirchberg, kjer je sedež številnih evropskih institucij, je poklon jezikovni raznolikosti Unije, državi gostiteljici, Luksemburgu, in večjezičnosti te države, katere korenine segajo daleč v preteklost.
V tem letu je bila izdana tudi publikacija v treh zvezkih, ki je bila prevedena v vse uradne jezike Unije ter je posvečena večjezičnosti na Sodišču in v celotni Uniji. V njej se raziskujejo različni vidiki jezikovne ureditve institucije in način, kako se večjezičnost udejanja ob pomoči njenih služb za pravno tolmačenje in prevajanje. V drugem delu publikacije, naslovljenem „Večjezični potopisi“, so zbrani prispevki osebnosti, ki so priznane vsaka na svojem področju, iz 27 držav članic – sodnikov, filozofov, filologov in politikov. Ti potopisi, spisani v vseh jezikih Unije, bralca vabijo k odkrivanju konceptov in izzivov večjezičnosti prek cele Evrope. Publikacija, ki je v letu 2024 na voljo široki javnosti, je zasnovana kot izhodišče za razmislek in vir navdiha za vsakogar, ki se zanima za jezike in večjezično delovanje Evropske unije. Nazadnje so se na simpoziju zbrali še avtorji prispevkov v tem delu, ki so skupaj z vodstvenimi kadri Sodišča in drugih evropskih institucij razmišljali o „kakovostni večjezičnosti v kontekstu pospešenega tehnološkega napredka“.
Dostopnost in vključevanje – stvar vseh nas
Pravice invalidov in prepoved vsakršne diskriminacije so določene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Pogodbah, evropskem stebru socialnih pravic in Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov, h kateri je Evropska unija pristopila leta 2010 in ki je sestavni del prava Unije.
Spoštovanje načela enakosti in prepovedi diskriminacije je od vselej ena od vrednot Sodišča kot institucije. Treba je bilo sprejeti še nekaj ukrepov, da bosta dostopnost in vključevanje invalidov resnično postala „stvar vseh nas“. Sodišče je tako začelo velikopotezen medresorski projekt, da bi vsakdo še bolj pripomogel k izgradnji vključujočega okolja.
Dejavnosti, ki so bile že izpeljane ali še bodo, so povezane z zelo široko paleto področij: zaposlovanje in spremljanje invalidnih sodelavcev in njihovih pomočnikov, dostopnost objektov, digitalna dostopnost in dostopnost do informacij ter komunikacija, ozaveščanje in izobraževanje.
Predvsem je bil na Sodišču izoblikovan jasen okvir, ki invalidnim zaposlenim in kandidatom za zaposlitev v tej instituciji ponuja prilagoditve, ki poenostavljajo opravljanje njihovega dela in dostop do zaposlitve znotraj institucije. Te prilagoditve lahko med drugim vključujejo tehnične rešitve, prilagoditev delovnega okolja, spremljevalne ukrepe ali reorganizacijo nalog in delovnega časa.
Dalje, sprejetih je bilo več ukrepov za izboljšanje fizičnega dostopa do objektov Sodišča, bodisi da gre za zaposlene v instituciji, odvetnike in zastopnike, samostojne tolmače bodisi, širše, vse obiskovalce. Predelani so bili vhodi v stavbe, bolje pa je bil prilagojen tudi postopek evakuacije. Ponovno je bila ocenjena posebna oprema za razpravne dvorane. Namen dolgoročnejšega načrta je zagotoviti skladnost z novimi standardi dostopnosti stavb.
Digitalna dostopnost in dostopnost informacij se nanašata na zaposlene v instituciji in na zunanje uporabnike. Izvajajo se izboljšave spletnega mesta CVRIA tako z vidika strukture in funkcij kot tudi z vidika vsebine, medtem ko je bila dostopnost za invalide v prihodnje digitalno delovno okolje Sodišča vgrajena „by design“ – že ob zasnovi. Nazadnje, zbirka sodne prakse že od leta 2021 izpolnjuje priporočila glede dostopnosti in jo je mogoče brati s tehnološkimi pomagali.
Ob vsem tem se redno izvajajo tudi dejavnosti ozaveščanja, informiranja in izobraževanja, da bi tako spodbudili vključevanje, vzajemno spoštovanje, sodelovanje, pa tudi podporo osebam, ki so se znašle v položaju invalidnosti, in njihovim pomočnikom.
Katia Vermeire,
uslužbenka na Direktoratu za raziskave in dokumentacijo
„Že ob samem začetku projekta Sodišča za dostopnost in vključevanje oseb, ki so se znašle v položaju invalidnosti, sem se prijavila v želji, da bi prispevala svoj delež, saj se invalidnost v naših normaliziranih družbah ne upošteva dovolj. Ta projekt mi je še posebej pri srcu. Ker sem tudi sama invalidka, bi želela s svojimi življenjskimi spoznanji in izkušnjami pomagati ljudem v podobnem položaju.
Pomembno je ozaveščanje naših sodržavljanov in sodelavcev. Preden sem se tudi sama znašla v položaju osebe z zmanjšano gibljivostjo, se mi ni niti sanjalo, kakšno bitko bijejo invalidi in njihovi pomočniki.
Bodimo solidarni. Če bo vsak prispeval delček sebe, bomo navsezadnje zgradili delovno okolje, ki ne bo le dostopno, ampak tudi pravično.“
Umetna inteligenca: strategija za njeno uporabo na Sodišču
Sodišče že mnogo let spremlja razvoj na področju umetne inteligence in tehnologij v vzponu. S tem želi opredeliti tehnologije, ki bi lahko izboljšale učinkovitost delovanja te institucije.
Od leta 2019 Innovation Lab, ki deluje v okviru Direktorata za informacijske tehnologije, Sodišču zagotavlja podporo pri njegovem digitalnem preoblikovanju. Innovation Lab skupaj z zainteresiranimi službami opredeljuje, analizira in preizkuša funkcije in mehanizme različnih orodij. Prihodnja uporaba teh orodij bo potekala ob spoštovanju zasebnosti, varnosti in varstva osebnih podatkov. Od ustanovitve Innovation Laba je bilo predlaganih približno trideset zamisli, od katerih jih je bilo kakih dvajset preizkušenih, nekatere pa so že umeščene ali pa njihova umestitev poteka.
Da bi lahko v celoti izkoristili obetavne funkcije, ki jih ponujajo tehnologije v vzponu, in se pripravili na njihovo vključitev, je Sodišče junija 2023 sprejelo „Strategijo za vključevanje orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, v delovanje Sodišča Evropske unije“. Pri uporabi teh orodij je treba zagotoviti ne le obvladovanje podatkov, ampak tudi spoštovanje temeljnih pravic in etike.
Sodišče je tako strategijo sprejelo kot prva evropska institucija in je precej pred sprejetjem predloga evropske zakonodaje o umetni inteligenci (AI Act) opredelilo tri glavne cilje:
- izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti upravnih in sodnih postopkov,
- izboljšanje kakovosti in doslednosti sodnih odločb ter
- izboljšanje dostopa do sodišč in preglednosti za evropske državljane.
Ustanovljen je bil etični odbor, poimenovan „AI Management Board (AIMB)“, katerega glavna naloga je opredeliti usmeritve in določiti meje uporabe orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci. Ta odbor nadzira, da pridobivanje, razvoj in uporaba teh orodij potekajo v skladu z načeli, izoblikovanimi v strategiji. Med temi načeli so pravičnost, nepristranskost in prepoved diskriminacije, preglednost, sledljivost, zaupnost informacij, spoštovanje zasebnega življenja in osebnih podatkov ter človeški nadzor, pa tudi nenehne izboljšave.
V tem kontekstu je Sodišče leta 2023 sprejelo smernice o uporabi orodij, ki temeljijo na tehnologijah umetne inteligence.
Krepitev evropskega pravosodnega sodelovanja: partnerstvo z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju
Dialog in sodelovanje z nacionalnimi sodišči sta v središču poslanstva Sodišča. Konkreten primer tega sodelovanja je odnos, vzpostavljen z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) pred več kot 15 leti. Ta mreža, ustanovljena leta 2000 kot podpora pri oblikovanju evropskega območja pravice, ki ga je napovedal Evropski svet v Tampereju (Finska), se je uveljavila kot neizogiben akter pri izobraževanju zaposlenih v pravosodju, zlasti nacionalnih sodnikov in tožilcev. EJTN tako zajema vse evropske centre za izobraževanje v pravosodju. Sodišče je za to, da bi potrdilo svojo zavzetost pri partnerstvu z EJTN, leta 2023 sprejelo izjavo, naslovljeno „Podpora Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju, da se oblikuje trajnostna evropska pravosodna kultura“.
Podpora Evropski mreži institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) za oblikovanje trajnostne evropske pravosodne kulture
Sodišče Evropske unije (SEU) je že 70 let zavezano dialogu z nacionalnimi sodišči.
Kot izraz te zaveze smo uvedli tesno partnerstvo z EJTN. Ta je glavna platforma evropskega pravosodja za izmenjavo znanja na najrazličnejših področjih, zlasti na področju prava Unije. EJTN že več kot dve desetletji organizira čezmejna usposabljanja za nacionalne pravosodne delavce in tako prispeva k boljšemu poznavanju prava Unije.
Letni seminarji, študijski obiski, forumi in izmenjava gradiva za usposabljanje so del uveljavljenega sodelovanja med EJTN in SEU. Od leta 2007 EJTN in SEU organizirata tudi dolgoročno usposabljanje za nacionalne sodnike in tožilce, ki so povabljeni k šest- ali dvanajstmesečnemu sodelovanju pri pravosodnem delu kabinetov sodnikov in generalnih pravobranilcev. Ta priložnost jim omogoča edinstven vpogled v delovne metode SEU in jim znatno pomaga pri razširjanju znanja o pravu in postopkih Unije.
To uspešno in dolgoletno partnerstvo je koristno na vsaj treh različnih ravneh. Na nacionalni ravni pravosodnim delavcem pomaga, da po vrnitvi v matično državo opravljajo svoje nacionalne naloge z veliko boljšim razumevanjem svoje vloge pri uporabi prava Unije. Prisotnost nacionalnih sodnikov in tožilcev na Sodišču bogati raznolikost pravnih kultur, kar je bilo za institucijo vedno izrednega pomena. Tovrstno sodelovanje v širšem kontekstu pomaga pri spodbujanju dialoga med evropskimi in nacionalnimi sodniki ter tako zagotavlja enotno uporabo prava Unije po vsej Evropi.
Za nadaljnjo krepitev tega sodelovanja bo SEU še naprej računalo na močno podporo Evropskega parlamenta in Sveta v okviru Uredbe (EU) 2021/693 o vzpostavitvi programa Pravosodje. Prav tako računa na podporo Evropske komisije, ki je odgovorna za izvajanje programa Pravosodje prek svojega programa dela in je v svoji evropski strategiji za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 (Sporočilo COM(2020) 713) priznala ,edinstveno vlogo‘ EJTN pri usposabljanju na področju pravosodja v EU.
Poleg tega SEU daje velik pomen geografski uravnoteženosti pri organizaciji dolgoročnega usposabljanja za nacionalne sodnike in tožilce ter zastopanosti vseh nacionalnih pravnih kultur v tem kontekstu. Zato si prizadeva podpirati pobude za ozaveščanje v vseh državah članicah in okrepiti svoje obveščanje o dolgoročnem usposabljanju na SEU. Ta prizadevanja bi morala skupaj s prizadevanji držav članic in EJTN pomagati pri spodbujanju sodelovanja med evropskimi in nacionalnimi pravosodnimi sistemi, pri čemer je poudarek na koristih, ki jih vsem prinaša to sodelovanje.
Ohranjanje tesnih odnosov z nacionalnimi sodniki je eden od zaščitnih znakov SEU že od njegove ustanovitve, sodelovanje z EJTN pa znatno prispeva k temu pomembnemu poslanstvu. Krepitev tega partnerstva je bistvena, saj njegov vpliv daleč presega le doseganje boljšega poznavanja prava Unije – prispeva k razvoju pristne evropske pravosodne kulture in občutka pripadnosti med evropskimi sodniki tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni.
Sodišče in EJTN sta se tako odločila, da začneta izvajati nove ukrepe za poglobitev svojega sodelovanja, zlasti s povečanjem števila nacionalnih sodnikov in tožilcev, ki lahko opravljajo daljše pripravništvo na Sodišču. V ta namen sta predvidena dva sklopa ukrepov. Prvi se osredotoča na seznanjanje delavcev v pravosodju v državah članicah z možnostmi daljših pripravništev na Sodišču, s čimer bi se pritegnilo več kandidatov. Drugi sklop ukrepov je namenjen premagovanju vseh jezikovnih ovir pri izvedbi teh pripravništev s tem, da se EJTN daje na voljo strokovno znanje in pedagoško gradivo, ki ga je Sodišče razvilo na področju jezikovnega izobraževanja.
Ingrid Derveaux,
generalna sekretarka EJTN
„EJTN je odločena spodbujati obstoj bistvenega dialoga med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki so prav tako sodišča ‚skupnega prava Unije‘. Veseli nas, da nas Sodišče pri teh prizadevanjih podpira, saj je začelo izvajati več ukrepov, s katerimi želi sodnike in tožilce v državah članicah Unije dodatno spodbuditi k sodelovanju v programu pripravništev na Sodišču. Želimo si, da bi bilo leto 2024 še eno leto, naklonjeno krepitvi bistvenega in uspešnega sodelovanja!“
Diana-Daniela Popel,
sodnica pripravnica v kabinetu sodnice Inete Ziemele
„Pripravništvo na Sodišču je bilo zame čudovita priložnost, da se spoznam z delovanjem institucije in poglobim znanje na področju prava Unije – saj sem imela možnost sodelovati pri vsakodnevnem delu Sodišča – pa tudi spoznam izjemne pravne strokovnjake. Zlasti glede na posebno vlogo, ki jo imajo nacionalni sodniki pri izvajanju prava Unije, lahko to pripravništvo le toplo priporočim vsakemu sodniku, zaposlenemu na katerem od nacionalnih sodišč v državah članicah, ki si želi izkušnje, ki ga bo izredno obogatila tako na poklicni kot tudi na osebni ravni. Iz srca se zahvaljujem vsem članom kabineta za odličen sprejem in to, da so mi bili na voljo, pri čemer pa seveda ne smem pozabiti niti na ekipo EJTN!“
C | Odnosi z javnostjo
Obiski na daljavo – pedagoški program
Namen tega pedagoškega programa Sodišča je srednješolcem, starim od 15 do 18 let, približati naloge sodne institucije in jim predstaviti vpliv sodne prakse Sodišča na vsakodnevno življenje evropskih državljanov. Cilj tega programa je ozaveščanje mladih srednješolcev in njihovih profesorjev o demokratičnih vrednotah in o aktualnih pravnih izzivih. V letu 2023 je v okviru tega programa imelo priložnost Sodišče obiskati približno 900 srednješolcev.
Naloga tiskovnih predstavnikov direktorata za komuniciranje, ki so po izobrazbi pravniki, je tako sodbe, sklepe in sklepne predloge kakor tudi tekoče zadeve pojasniti novinarjem vseh držav članic in raznim korespondentom v teh državah članicah. Sestavljajo sporočila za medije, da bi bili novinarji in strokovnjaki v realnem času obveščeni o odločbah Sodišča in Splošnega sodišča. Osebam, ki so vložile zahtevo pri tiskovnem uradu Sodišča, razširjajo redna informativna pisma, v katerih objavljajo pomembne postopkovne in institucionalne dogodke, ter „hitre informacije“ o zadevah, ki niso predmet sporočil za medije. Poleg tega obravnavajo elektronska sporočila in klice državljanov.
Sodišče vzdržuje dejavno prisotnost na družbenih omrežjih s svojima dvema računoma X (enim v francoščini in drugim v angleščini), LinkedIn in Mastodon. Število sledilcev še naprej narašča, kar priča o zanimanju in udejstvovanju javnosti pri dejavnosti Sodišča. Sodišče ima na voljo tudi kanal YouTube, ki omogoča dostop v 24 uradnih jezikih do raznolikih avdiovizualnih vsebin, med drugim animacij, namenjenih širši javnosti, za razlago, kako sodna praksa Sodišča vpliva na vsakodnevno življenje državljanov.