A | Uvod sodnega tajnika
Leto 2025 je bilo pomemben mejnik v razvoju institucije – ambiciozno leto, namenjeno krepitvi temeljev, na katerih institucija stoji, in hkrati pripravi na prihodnje spremembe.
Alfredo Calot Escobar
Sodni tajnik Sodišča
V dobi novih tehnologij in določene preobrazbe trga dela ter v razmerah, ki jih zaznamujejo velika pričakovanja do Unije, je treba spomniti na vrednote, na katerih temelji delovanje Sodišča – kakovost in hitrost sodnega odločanja, bližina državljanom, jezikovna in kulturna raznolikost ter optimalno upravljanje sredstev, ki so mu zaupana. Sodišče je prav za zagotovitev ohranjanja teh vrednot izvedlo več strateških projektov, ki naj bi mu omogočili, da se spoprime s pričakovanimi spremembami.
Na sodnem področju je bilo leto 2025 prvo polno leto od začetka veljavnosti delnega prenosa predhodnega odločanja s Sodišča na Splošno sodišče. Vse službe institucije so na podlagi temeljite priprave zagotovile nemoteno in nadzorovano izvajanje reforme, s čimer so dokazale svojo sposobnost prilagajanja in zmožnost podpiranja obeh sodišč pri spoprijemanju z novimi izzivi. Prva ocena izvajanja reforme je zelo pozitivna, saj so bili doseženi vsi cilji: prenos prispeva k izboljšanju obravnave zadev in k izkoriščanju vseh prednosti reforme strukture Sodišča Evropske unije v korist vseh posameznikov. Hkrati so bila uspešno uvedena nova pravila o objavi stališč v postopkih predhodnega odločanja, ki zagotavljajo boljše razumevanje mehanizma predhodnega odločanja in pravnih vprašanj, predloženih v razpravo.
Med prednostnimi nalogami v tem letu je bilo tudi približevanje Sodišča državljanom. Službi institucije, pristojni za komuniciranje in informacijske tehnologije, sta v tesnem medsebojnem sodelovanju vložili veliko truda v oblikovanje novega spletnega mesta Sodišča, ki vključuje popolnoma prenovljen iskalnik in okrepitev sistema za spletni prenos obravnav. Hkrati se je povečala raznolikost komunikacijskih kanalov, zlasti z uvedbo Curia Web TV, novega sodobnega in izobraževalnega orodja, ki v privlačnih avdiovizualnih oblikah prispeva k boljšemu razumevanju sodne dejavnosti. Povedano drugače, institucija ni pridobila le bolj berljivega in uporabniku prijaznejšega spletnega mesta, temveč je po prizadevanjih za okrepitev svoje prisotnosti na družbenih omrežjih tudi dokončala posodobitev svoje politike zunanjega komuniciranja, namenjenega širši javnosti in mlajšim generacijam.
Privlačnost je bila tudi vodilo kadrovske politike Sodišča, ki je izvedlo številne pobude za okrepitev svoje sposobnosti, da vzbudi zanimanje kandidatov vseh profilov iz vseh držav članic. Institucija se je tako zavezala, da bo ustvarila privlačnejše, bolj vključujoče in preglednejše postopke zaposlovanja, da bi razširila nabor kandidatov, ki jih zanima možnost zaposlitve na Sodišču. Nekateri ukrepi so bili neposredno usmerjeni v izboljšanje pogojev pripravništva, da bi bil vsem mladim diplomantom, ki želijo spoznati institucijo, zagotovljen enak dostop do sprejema v pripravništvo. Drugi ukrepi so vključevali poglobitev dejavnosti ozaveščanja v državah članicah, katerih državljani so v instituciji manj zastopani, s stalno željo po krepitvi kulturne in jezikovne raznolikosti njenega osebja. Nazadnje je Sodišče na podlagi več pobud poglobilo svojo politiko dostopnosti in vključevanja, da bi invalidnim osebam omogočilo trajno zaposlitev v instituciji in prispevalo k temu, da bi bila ta institucija na tem področju vsak dan ambicioznejša.
Sodišče je v skladu s svojim inovacijskim duhom naredilo pomembne korake na tehnološkem področju. Nadaljevala sta se integracija in razvoj orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, hkrati pa je potekalo pomembno delo pri oblikovanju etičnega okvira, ki je v celoti prilagojen zahtevam, povezanim s sodno nalogo Sodišča. Institucija je poskrbela – od priprave etične listine o vključevanju umetne inteligence do oblikovanja posebnih navodil za uporabo orodij umetne inteligence v instituciji – za lažjo uporabo vedno bolj obetavnih orodij. Vendar ta orodja zahtevajo dobro poznavanje njihovih omejitev, tveganj, povezanih z njimi, in potrebe po stalnem zagotavljanju človeškega nadzora. Sodišče je tako odločno, vendar tudi previdno nadaljevalo svoj razvoj na tem področju, zlasti z razširitvijo programov usposabljanja, ki so na voljo osebju, da bi ga podprlo pri teh novih uporabah.
Trdne vrednote, jasne ambicije in neprekinjena zavezanost kakovosti evropskega pravosodja: to je povzetek tega leta 2025, na katero so lahko službe institucije ponosne.
B | Najpomembnejši dogodki leta
Leto 2025: prelomno leto za reformo sodnega sistema Unije
Leto 2025 je bilo prvo polno leto izvajanja delnega prenosa pristojnosti za predhodno odločanje s Sodišča na Splošno sodišče, ki je rezultat dolgotrajnega procesa. Temelji te reforme so bili namreč položeni že s Pogodbo iz Nice (2001) in nato ponovno potrjeni v okviru reforme sodne strukture iz leta 2015.
Njen cilj je bil okrepiti učinkovitost sodnega sistema Unije z zagotovitvijo boljše porazdelitve delovne obremenitve med Sodiščem in Splošnim sodiščem. To je bilo mogoče doseči s podvojitvijo števila sodnikov Splošnega sodišča, ki je bila v celoti končana leta 2022, s čimer je to pridobilo potrebno zmogljivost za obravnavanje dodatnih zadev.
Za njeno izvedbo so bile potrebne pomembne spremembe Statuta in Poslovnika. Spremembe Statuta, ki jih je predlagalo Sodišče, sta sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije. Spremembe Poslovnika, ki sledijo reviziji Statuta za zagotovitev njegovega izvajanja, pa je potrdil Svet.
Zadnja faza te reforme se je končala 1. oktobra 2024 z začetkom uporabe novih pravil, s katerimi je določen delni prenos pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče in so posodobljeni postopki pred obema sodiščema. Prva ocena reforme po prvem celem letu njenega izvajanja kaže, da sta Sodišče in Splošno sodišče v celoti prevzela te nove načine delovanja v zadovoljstvo vseh akterjev v postopku predhodnega odločanja.
Kaj je sistem predhodnega odločanja
Pravo Unije je del nacionalnega prava vsake države članice Unije. To pomeni, da se je mogoče na pravo Unije sklicevati pred nacionalnimi sodišči, ki pravo Unije uporabljajo neposredno.
Nacionalna sodišča, ki dvomijo o tem, kako je treba v neki zadevi razlagati pravo Unije, lahko predložijo in v nekaterih primerih morajo predložiti vprašanja Sodišču, na nekaterih posebnih področjih pa Splošnemu sodišču. Tako lahko pridobijo pojasnila o pomenu določbe prava Unije ali celo o njeni veljavnosti. To jim omogoča, da pravilno in dosledno uporabljajo pravo Unije.
Pristojnost Splošnega sodišča na področju predhodnega odločanja
Splošno sodišče je odslej pristojno za obravnavanje predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanašajo na posebna in jasno opredeljena področja, ki jih je mogoče zadostno ločiti od drugih področij in za katera že obstaja obsežna sodna praksa Sodišča. Ta reforma tako omogoča dejansko razbremenitev Sodišča, saj se na Splošno sodišče prenesejo vprašanja za predhodno odločanje, ki se nanašajo na več posebnih področij, in sicer (1) skupni sistem DDV, (2) trošarine, (3) carinski zakonik, (4) tarifno uvrstitev blaga, (5) odškodnino in pomoč potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja, zamude ali odpovedi ter (6) sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
Enotno okence: učinkovit postopek
Z reformo se postopek za vložitev predlogov za sprejetje predhodne odločbe ni spremenil: vsi predlogi se še naprej vlagajo pri Sodišču. Vendar pa sistem „enotnega okenca“ omogoča opredelitev predlogov, ki spadajo v pristojnost Splošnega sodišča. Odločitev, da se bo zadeva ohranila pred Sodiščem ali da se bo prenesla, sprejme bodisi predsednik Sodišča po opredelitvi podpredsednika in prvega generalnega pravobranilca bodisi Sodišče na upravni seji.
Na Splošnem sodišču sta za odločanje o teh zadevah odslej pristojna dva specializirana senata, ki ju načeloma sestavlja pet sodnikov. Poleg tega so nekateri sodniki Splošnega sodišča imenovani tudi za opravljanje funkcije generalnega pravobranilca pri Splošnem sodišču, da se zagotovi enakovreden postopek kot na Sodišču.
Pritožbe in preverjanje odločb
V postopkih predhodnega odločanja zaradi narave postopka zoper odločbe Splošnega sodišča ni mogoče vložiti pritožbe pri Sodišču. Vendar obstaja mehanizem preverjanja odločb: prvi generalni pravobranilec Sodišča lahko v roku enega meseca Sodišču predlaga, da preveri odločbo Splošnega sodišča, če obstaja resno tveganje, da bi bila ogrožena enotnost ali doslednost prava Unije.
Ocena po enem letu
Od začetka veljavnosti reforme je bilo v okviru novega enotnega okenca obravnavanih že skoraj sto zadev za predhodno odločanje. Skoraj 85 % jih je bilo prenesenih na Splošno sodišče, saj so spadale izključno na šest posebnih področij pristojnosti, ki jih določa sistem.
Leta 2025 je Splošno sodišče obravnavalo prve zadeve, ki so bile prenesene v okviru novega sistema. Rešenih je bilo šestnajst zadev, ne da bi bilo treba opraviti obravnavo ali zahtevati sklepne predloge. Večino zadev – enajst zadev – je bilo mogoče končati s sklepom. O petih zadevah je bilo odločeno s sodbo. Čas obravnave se je izkazal za izjemno kratkega: povprečno 10,9 meseca za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo, od enotnega okenca do končne odločbe (povprečno 6,2 meseca, če se upoštevajo zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo ali sklepom).
Sistem torej deluje učinkovito, prvi rezultati pa kažejo, da reforma dosega svoja cilja pospešitve obravnave zadev in uravnoteženja delovne obremenitve sodišč Unije v korist državljanov in podjetij.
Želite izvedeti več?
Da bi institucija pravnim strokovnjakom in zlasti nacionalnim sodnikom pomagala bolje razumeti delovanje enotnega okenca in merila razdelitve pristojnosti, je objavila dokument o izvajanju novih pravil o delnem prenosu pristojnosti za predhodno odločanje na Splošno sodišče. Dokument je na voljo na spletnem mestu Sodišča in vsebuje seznam predlogov za sprejetje predhodne odločbe, vloženih v prvem letu po začetku veljavnosti, ter za vsakega od njih navaja, ali je bil posredovan Splošnemu sodišču ali ohranjen pri Sodišču, skupaj z ustreznimi razlogi.
Oglejte si posnetek: Razdelitev pristojnosti med Sodiščem in Splošnim sodiščem
Večja preglednost evropskega pravosodja
Leto 2025 označuje pomembno prelomnico v komunikacijski politiki Sodišča. Zaradi tehnološkega razvoja in želje, da bi evropsko pravosodje postalo razumljivejše in bližje državljanom, je institucija okrepila več pobud, namenjenih posodobitvi njenih informacijskih kanalov ter spodbuditvi boljšega razumevanja njenega poslanstva in dejavnosti med javnostjo.
Nova družbena omrežja za večje približevanje državljanom
Družbena omrežja so danes del vsakdanjega življenja državljanov in za mnoge, zlasti mlajše generacije, pomemben vir informacij. Da bi se Sodišče odzvalo na to potrebo ter tako zagotovilo razširjanje zanesljivih in pravilnih informacij o svojih dejavnostih čim bližje državljanom, je svojo prisotnost na družbenih omrežjih razširilo tako, da je leta 2025 odprlo račune na štirih novih platformah: Bluesky, Threads, WhatsApp in Instagram.
S temi novimi kanali, ki dopolnjujejo informacijsko ponudbo Sodišča na omrežjih LinkedIn, X, YouTube in Mastodon, lahko Sodišče doseže nove ciljne skupine in jih na način, ki je prilagojen njihovim potrebam, neposredno obvešča o svoji dejavnosti ter pomenu svoje vloge pri varstvu pravic državljanov in ohranjanju Evrope, ki temelji na demokratičnih vrednotah.
Javnost lahko tako kadar koli in kjer koli enostavno dostopa do jasnih informacij o aktualnem sodnem dogajanju na Sodišču, kar bo z začetkom delovanja nove avdiovizualne platforme Curia Web TV v začetku leta 2026 dopolnjeno z inovativno in obogateno avdiovizualno ponudbo.
Udeležba na obravnavah Sodišča iz vse Evrope
Obravnave pred Sodiščem in Splošnim sodiščem, ki so ključni del postopka in potekajo v Luxembourgu, so javne in odprte za vse državljane. Zaradi preglednosti in dostopnosti pravosodja za 450 milijonov evropskih državljanov, ki jih odločbe sodišč Unije zadevajo neposredno, je Sodišče vzpostavilo sistem, ki vsakomur omogoča, da se obravnav udeleži na daljavo, ne da bi mu bilo treba priti v Luxembourg.
Institucija se je namreč aprila 2022 odločila, da bo na svojem spletnem mestu v okviru pilotne faze omogočila storitev prenosa z zamikom za obravnave velikega senata in občne seje Sodišča, na katerih se ustno podajajo navedbe, hkrati pa tudi prenos v živo za obravnave, na katerih se razglasijo sodbe in predstavijo sklepni predlogi. Zaradi uspeha te pilotne faze je bila posebna določba vključena v Poslovnik Sodišča, da bi se ta sistem ohranil, pa tudi da bi se omogočil prenos nekaterih obravnav, na katerih se ustno podajajo navedbe, v zadevah, dodeljenih senatu petih sodnikov, če interes zadeve to upravičuje. Poleg tega za boljše razumevanje okoliščin zadeve ter izmenjav med strankami in sodniki med obravnavo tiskovni predstavnik pred vsakim prenosom obravnave, na kateri se ustno podajajo navedbe, zadevo na kratko pojasni v avdiovizualni obliki, kar se prav tako predvaja na spletnem mestu Sodišča in na njegovih družbenih omrežjih.
Kar zadeva Splošno sodišče, je bilo prenašanje obravnav, na katerih se ustno podajajo navedbe, razglasijo sodbe ali predstavijo sklepni predlogi, prav tako vključeno v njegov Poslovnik. Ker je moralo Splošno sodišče določiti pravila in načine izvajanja navedenega prenosa, je februarja 2025 sprejelo odločbo o prenosu razglasitev sodb ali predstavitev sklepnih predlogov. V skladu z navedeno odločbo je prvi prenos potekal maja, ko je bila v živo razglašena sodba velikega senata. Septembra sta sledila še dva prenosa.
Ta okrepitev avdiovizualne komunikacije institucije Sodišču tako omogoča, da lahko v celoti izkoristi tehnološke možnosti, ki so se med zdravstveno krizo leta 2020 pospešeno razvile, predvsem pa da vsem, ki jih zanima njegova sodna dejavnost, naj bodo to pravni strokovnjaki in bodoči pravni strokovnjaki (nacionalni sodniki, odvetniki, uslužbenci vlad držav članic in institucij Unije, profesorji, študenti), novinarji ali, splošneje, vsi državljani, ki želijo izvedeti več o poslanstvu institucije, omogoči spremljanje obravnav pod enakimi pogoji kot osebam, ki so fizično prisotne v sodnih dvoranah, ne glede na to, kje so, in ne da bi jim bilo treba priti v Luxembourg.
Preglednejša sodna razprava
V istem duhu odprtosti je Sodišče v letu 2025 nadaljevalo izvajanje odločitve, sprejete v letu 2024, da se po končanju zadeve na spletu objavijo pisna stališča, ki so jih v zadevah za predhodno odločanje vložili različni akterji (stranke pred nacionalnim sodiščem, institucije, države članice itd.), razen če ti temu nasprotujejo. Zaradi poenostavitve vpogleda v ta stališča je dostop do njih mogoč prek iskalnika Sodišča na njegovem spletnem mestu, kar vsem zainteresiranim osebam omogoča, da se seznanijo s stališči, sprejetimi med razpravo pred Sodiščem ali Splošnim sodiščem pred izdajo predhodne odločbe.
Posodobitev sredstev komuniciranja za doseganje širše javnosti
V skladu s ciljem, da bi bila sodna praksa dostopnejša nestrokovni javnosti, je Sodišče nadaljevalo posodabljanje enega od svojih vodilnih sredstev, in sicer sporočil za medije. Konec leta 2023 so bila ta prenovljena tako, da bi bili povzetki krajši in bolj pripovedni ter bolje prilagojeni pričakovanjem medijev in širše javnosti. Ta reforma je zaživela v letu 2025 z objavljanjem jasnejših, jedrnatejših in privlačnejših sporočil za medije, napisanih v dostopnejšem jeziku. Večino spremlja „kratek povzetek“, namenjen lažji ponovni uporabi sporočila v medijih.
Vzporedno je Sodišče uvedlo novo komunikacijsko orodje: po razglasitvi najpomembnejših sodb se zdaj predvajajo avdiovizualni pojasnjevalni posnetki v obliki kratkih poročil sodnikov, ki so obravnavali zadevo. Ta inovativni sistem omogoča, da se v nekaj minutah pojasnijo odločitve, ki vzbujajo veliko zanimanje medijev, in sicer vedno v jasnem in dostopnem jeziku. Prvi posnetek, predvajan junija, se je nanašal na italijansko zadevo C‑460/23, Kinsa: pojasnilo je v jeziku postopka, to je italijanščini, predstavil predsednik Sodišča Koen Lenaerts. Videoposnetek, podnaslovljen v 24 uradnih jezikih Unije, je bil takoj po razglasitvi sodbe objavljen na spletnem mestu Curia in sočasno predvajan na družbenih omrežjih. Bil je pravi uspeh, saj je imel na LinkedInu skoraj 20.000 ogledov. V letu 2025 je bilo na spletnem mestu in družbenih omrežjih objavljenih 11 tovrstnih pojasnjevalnih videoposnetkov o sodbah velikega senata Sodišča.
S temi pobudami je Sodišče v letu 2025 nadaljevalo svoje prizadevanje za preglednejše, razumljivejše in državljanom dostopnejše evropsko pravosodje, pri čemer je svoje oblike komuniciranja prilagodilo novim pričakovanjem javnosti.
Sodelovanje s sodišči v Evropi
Pravo Evropske unije se uporablja v vseh državah članicah in tako tvori skupni pravni okvir, katerega podlaga je skupnost vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Da bi Sodišče Evropske unije okrepilo to pravno skupnost in zagotovilo enotno razlago prava Unije, je poleg postopkov pred svojima sodiščema že dolgo vključeno v odprt in stalen dialog s sodniki držav članic – ustavnimi in vrhovnimi sodišči držav članic ali sodišči prve stopnje in višjimi sodišči – pa tudi s pravosodnimi mrežami in mednarodnimi sodišči, kot je Evropsko sodišče za človekove pravice, s katerimi si izmenjuje dobre prakse za izboljšanje kakovosti pravosodja. Ta dialog, ki se uresničuje prek konferenc in srečanj, ki potekajo tako na Sodišču kot tudi v državah članicah, je bil v letu 2025 še posebno bogat.
„EUnited in Diversity“ v Sofiji
Konferenca „EUnited in Diversity“, ki je bila prvič organizirana leta 2021 v Rigi (Latvija) in poglobljena ob drugi izvedbi leta 2023 v Haagu (Nizozemska), je bila tretjič organizirana konec poletja 2025 v Sofiji pod pokroviteljstvom ustavnega sodišča Republike Bolgarije. Na teh konferencah, ki potekajo vsaki dve leti, se zberejo predstavniki Sodišča in nacionalnih ustavnih sodišč, njihov namen pa je okrepiti dialog med temi sodišči, pa tudi spodbuditi vzajemno delovanje med skupnim pravnim redom Evropske unije in nacionalnimi pravnimi sistemi držav članic.
Na konferenci leta 2025, katere tema je bila „Vloga ustavnega sodstva v skupnem pravnem redu Evropske unije“, je bil obravnavan pojem „ustavno sodstvo“ v Uniji, na njej pa so sodelovala ustavna sodišča (ali sodišča, ki izvajajo ustavno pristojnost) 21 držav članic. Program je vključeval štiri okrogle mize o razdelitvi pristojnosti med EU in državami članicami, ki jo ureja načelo prenosa pristojnosti, zaščiti identitete EU v kriznih časih, povezavi med nacionalnim ustavnim pravom in pravom EU v državah članicah ter razlagi in uporabi prava EU za zagotovitev skladnosti in doslednosti skupnega pravnega reda.
Konferenca je bila tudi priložnost za srečanje visokih upravnih uradnikov iz sodelujočih institucij, namenjeno olajšanju izmenjave dobrih praks in razpravi o vprašanjih skupnega interesa. Glavna tema te okrogle mize, na kateri je Sodišče zastopala generalna direktorica za informiranje, je bila „vpliv digitalnih tehnologij na delo sodišč“.
Forum sodnikov na Sodišču
V začetku decembra 2025 se je na tradicionalnem forumu sodnikov, ki je potekal na Sodišču, zbralo 148 sodnikov višjih sodišč in sodišč prve stopnje iz vseh držav članic. Med temami, obravnavanimi na različnih delovnih sejah, so bili nedavni razvoj postopka predhodnega odločanja, nedavna sodna praksa na področju azila in priseljevanja, nova pristojnost Splošnega sodišča na področju predhodnega odločanja ter nedavna sodna praksa na področju evropskega naloga za prijetje in pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.
Ta forum, ki ga je Sodišče prvič organiziralo leta 1968, vzpostavlja neposreden stik med člani Sodišča in Splošnega sodišča ter sodniki iz držav članic. Omogoča tkanje neformalnih vezi in podporo enotni uporabi prava Unije na nacionalnih sodiščih, ki so splošna sodišča evropskega prava, izmenjavo zamisli o skupnih vprašanjih ter spodbujanje poznavanja in medsebojnega razumevanja različnih pravnih sistemov ter sodelovanja med sodišči.
Srečanje Pravosodne mreže Evropske unije v Lizboni
Novembra je v Lizboni (Portugalska) potekalo sedmo letno srečanje korespondentov Pravosodne mreže Evropske unije. Cilj te mreže, ki je bila ustanovljena na pobudo Sodišča leta 2017 na forumu sodnikov, posvečenemu 60. obletnici Rimskih pogodb, je okrepiti pravosodno sodelovanje v Evropi za kakovostno izvajanje sodne oblasti. Mreža, ki jo sestavljajo 78 ustavnih in vrhovnih sodišč držav članic ter vrhovna sodišča štirih tretjih držav (Islandija, Lihtenštajn, Združeno kraljestvo in Ukrajina), je stalni forum za izmenjavo informacij med njenimi člani. Z vzpostavitvijo neformalnega sodelovanja in dialoga med najvišjimi sodišči v Evropi dopolnjuje mehanizem formalnega sodelovanja, ki se uresničuje s postopkom predhodnega odločanja.
Ker srečanja mreže odslej organizirajo nacionalna sodišča s podporo Sodišča, so srečanje v letu 2025 organizirala portugalsko ustavno sodišče, vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče. Udeležilo se ga je 60 korespondentov iz 20 držav članic, ene tretje države in štirih drugih evropskih mrež. Govori in razprave med udeleženci so se nanašali na prihodnost sodelovanja v mreži in obseg obveznosti nacionalnih sodišč, ki odločajo na zadnji stopnji, glede vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe.
Srečanja z Evropskim sodiščem za človekove pravice
Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropske unije sta dve pomembni instituciji na področju varstva temeljnih pravic v Evropi. Sodišči pripadata dvema ločenima organizacijama (prvo Svetu Evrope, drugo Evropski uniji), vendar si ob dopolnjevanju drug drugega prizadevata za uresničevanje istih ciljev, ki temeljijo na skupnih vrednotah: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, varstvo človekovih pravic, spoštovanje pravne države, varstvo manjšin, strpnost, nediskriminacija, solidarnost ter ohranjanje miru in pravice v Evropi. Zato skrbita za ohranjanje tesnih odnosov z rednimi srečanji, na katerih si izmenjujeta informacije o razvoju svoje sodne prakse ter obravnavata teme v skupnem interesu in skupne izzive. Tako se člani obeh sodišč vsako leto sestanejo v Luxembourgu ali Strasbourgu, da ohranijo to dopolnjevanje in sodelovanje v korist varstva temeljnih pravic v Evropi.
Letos je srečanje potekalo novembra na Sodišču v Luxembourgu. Člani obeh sodnih institucij so sodelovali na več okroglih mizah, ki so se nanašale na svobodo izražanja v digitalni dobi, otrokovo korist v primerih čezmejnih ugrabitev otrok ter pravne in fizične ovire pri dostopu do azilnih postopkov. Uradno srečanje je bilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj med predsednikoma obeh sodišč o izzivih, s katerimi se srečuje pravosodje, ki je potekalo v obliki avdiovizualnega intervjuja.
Predsednika sta med drugim poudarila, kako pomembno je, da se državljani v sedanjih geopolitičnih in družbenih razmerah zavedajo temelja, na katerem se je gradilo zadnjih 75 let: želje po zagotovitvi čim boljšega življenja z obnovitvijo miru, ponovno vzpostavitvijo pravičnosti in demokratičnim delovanjem družbe.
„Vedno, ko se konkretno posega v neodvisnost sodstva, ko se z razvojem sovražnega ali nasilnega govora svoboda izražanja obrne proti vrednotam, ki naj bi jih spodbujala – pluralizmu, strpnosti – se moramo spomniti bistva, spomniti se moramo, kaj je treba zaščititi.“
Mattias Guyomar
Predsednik ESČP
„Pravna država ščiti državljane, vendar ščiti tudi demokratični sistem, ki je sistem, ki se mora imeti možnost razvijati od volitev do volitev in med volitvami, ki mora vključevati civilno družbo, ki mora vključevati državljane in skupine državljanov, dejavne v politiki. Vse to je izraženo v številnih sodbah našega sodišča, ki so pogosto povezane s temeljnimi svoboščinami.“
Koen Lenaerts
Predsednik Sodišča Evropske unije
C | Odnosi z javnostjo
Obisk Sodišča
Sodišče si prizadeva približati institucijo državljanom z organizacijo obiskov in seminarjev, ki prispevajo k boljšemu razumevanju prava Unije, in sicer s programi, ki so prilagojeni njihovim potrebam. Obiski omogočajo boljše razumevanje vloge sodišč Unije in konkretnega vpliva njune sodne prakse na vsakdanje življenje državljanov, medtem ko seminarji, namenjeni predvsem nacionalnim sodnikom, spodbujajo dialog med nacionalnimi in evropskimi sodniki. Sodišče v svojih prostorih sprejema različne skupine obiskovalcev, ponuja pa tudi virtualne obiske, med drugim spletni izobraževalni program, s katerim lahko dijaki iz svoje učilnice spoznavajo pravosodje Unije. Leta 2025 je v tem programu sodelovalo 412 dijakov.
Razumevanje pravosodja Unije
Naloga tiskovnih predstavnikov direktorata za komuniciranje, ki so po izobrazbi pravniki, je, da novinarjem in drugim zainteresiranim osebam pojasnjujejo sodbe, sklepe in sklepne predloge, pa tudi tekoče zadeve. Sestavljajo sporočila za medije, da bi bili novinarji in strokovnjaki v realnem času obveščeni o odločbah Sodišča in Splošnega sodišča. Osebam, ki so vložile zahtevo pri službi za medije Sodišča, pošiljajo redna informativna pisma, v katerih objavljajo pomembne dogodke iz sodnega koledarja (obravnave, na katerih se podajajo ustne navedbe, razglasitve sodb in predstavitve sklepnih predlogov) in institucionalne dogodke, ter „hitre informacije“ o zadevah, ki niso predmet sporočil za medije. Poleg tega odgovarjajo na e‑poštna sporočila in klice, ki jih državljani naslovijo na Sodišče v zvezi z različnimi vidiki njegove dejavnosti (informacije o postopkih, pojasnila sodb, vloga Sodišča, pomoč pri uporabi spletnega mesta itd.).
Sprotno obveščanje prek družbenih omrežij Sodišča
Sodišče je z namenom neposrednega in takojšnjega objavljanja informacij dejavno na družbenih omrežjih prek svojih računov na LinkedInu in Mastodonu, dveh računov na omrežju X (enim v francoščini in drugim v angleščini) ter računov na omrežjih Bluesky in Threads. Poleg tega ima kanal WhatsApp in kanal YouTube, na katerem v 24 uradnih jezikih objavlja različne avdiovizualne vsebine, med drugim animacije, s katerimi želi širši javnosti pojasniti vpliv sodne prakse Sodišča na vsakdanje življenje državljanov, ter oddaje Curia Web TV. Sodišče je leta 2025 na kanalu YouTube objavilo dve novi animaciji:
Transparentnost sodstva
Kaj se zgodi, kadar država ne spoštuje prava EU
Račun Sodišča na Instagramu, ki je bil odprt leta 2025, je namenjen širšemu in mlajšemu občinstvu, hkrati pa s privlačno vizualno komunikacijo promovira dejavnosti Sodišča.
Število sledilcev na vseh platformah Sodišča še naprej narašča, kar kaže na zanimanje javnosti za njegove dejavnosti.
Spremljanje obravnav in odločitev v realnem času
Sodišče za lažji dostop do svoje sodne dejavnosti ponuja storitev prenosa obravnav.
Razglasitve sodb Sodišča in predstavitve sklepnih predlogov generalnih pravobranilcev se prenašajo v živo. Enako velja za nekatere sodbe in sklepne predloge Splošnega sodišča. Obravnave Sodišča, na katerih se podajajo ustne navedbe, se v skladu z zahtevami Poslovnika prenašajo z zamikom. To velja za obravnave občne seje, velikega senata ali izjemoma senata petih sodnikov. Videoposnetek obravnave je na spletnem mestu Curia na voljo en mesec.
Pri pomembnih sodbah sodnik, ki je odločal v zadevi, v nekajminutnem avdiovizualnem pojasnjevalnem posnetku v jasnem in dostopnem jeziku predstavi odločitev Sodišča (več o tem v poglavju „Večja preglednost evropskega pravosodja“).
Pred prenosom obravnav, na katerih se podajajo ustne navedbe, se na spletnem mestu Sodišča v jezikih obravnave objavijo pojasnjevalne informacije o zadevi, ki se posredujejo tudi prek družbenih omrežij.