A | Dejavnost institucije v letu 2022
4. decembra 1952 so prvi člani Sodišča Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) prisegli v enem od štirih uradnih jezikov ESPJ.
Alfredo Calot Escobar
Sodni tajnik Sodišča
Sodni tajnik Sodišča, generalni sekretar institucije, vodi delovanje upravnih služb pod vodstvom predsednika.
4. decembra 1952 so prvi člani Sodišča Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) prisegli v enem od štirih uradnih jezikov ESPJ. Devet članov – sedem sodnikov in dva generalna pravobranilca – ki so predstavljali pravne kulture vseh držav članic, da bi bil zagotovljen ploden dialog med njihovimi tradicijami, sodno tajništvo, namenjeno dobremu delovanju Sodišča, prevajalska služba, ki je zagotavljala dostop do evropskega pravosodja brez jezikovnih preprek, in uprava, ki je skrbela za učinkovito uporabo javnih sredstev, dodeljenih Sodišču ESPJ: tako je, grobo skicirano, izgledalo Sodišče v prvih dneh svojega obstoja.
70 let pozneje se Sodišče lahko na prehojeno pot ozre s ponosom, da mu je uspelo iti v korak s časom, ne da bi kadar koli zatajilo svoje temeljne vrednote.
Sodišče je od svoje ustanovitve izdalo več kot 43.000 odločb in bolj kot kadar koli je prizadevanje za podpiranje pravosodne dejavnosti kompas, ki usmerja delovanje vseh služb institucije.
V zvezi s tem bo leto 2022 štelo za pomembno leto, v katerem so bili postavljeni pomembni mejniki enega od vodilnih projektov Sodišča, in sicer vzpostavitve integriranega sistema upravljanja zadev, ki bo, ko bo v celoti vpeljan, sodiščema omogočal delo v popolnoma digitaliziranem, varnem in integriranem okolju vse od predložitve zadeve do izdaje odločbe. Ta projekt, ki je v celoti osredotočen na kakovost in hitrost sodnega odločanja, bo dan ugledal leta 2024 po več letih tesnega sodelovanja med sodiščema, sodnima tajništvoma in službami institucije. Pomenil bo pomemben korak v procesu digitalizacije sodne dejavnosti, začetem več let nazaj z vzpostavitvijo orodja e-Curia, in bo, če je to sploh potrebno, dodatno pričal o pospešeni uporabi tehnoloških inovacij, ki so ključ učinkovitosti in napredka.
Vzporedno so bili v načrt dela institucije vpleteni tudi drugi strateški cilji. V tem okviru so bili v letu 2022 pričeti pomembni projekti, od katerih nekateri nedvomno odsevajo glavna načela, ki vodijo delovanje institucije vse od njene ustanovitve.
Med ta načela že sedem desetletij spada iskanje osebja z najvišjo ravnjo usposobljenosti in strokovnosti iz vseh držav članic. Takim večjezičnim posameznikom, visoko usposobljenim in v celoti predanim služenju izgradnji Evrope pravice, je namenjen projekt ovrednotenja in zadržanja talentov, ki ga je uvedla institucija. Iz tega zornega kota je Sodišče v letu 2022 vpeljalo globalno iniciativo krepitve dostopnosti in vključenosti, namen katere je spodbujati zaposlovanje, vključevanje in izpopolnjevanje kolegov s posebnimi potrebami ter tako vsakomur omogočiti, da v polnosti izrazi svoje sposobnosti. V to iniciativo, ki zahteva sodelovanje celotne institucije, spada tudi prizadevanje, da se vsem pravnim subjektom, strankam v postopkih in obiskovalcem zagotovi dostop do Sodišča Evropske unije, bodisi fizičen bodisi virtualen.
Želja, še naprej imeti posluh za državljane, istočasno pa olajšati približevanje splošni javnosti, že dolgo vpliva tudi na politiko komuniciranja in informacijsko politiko institucije. V tem jubilejnem letu je k tej bližini pripomoglo več iniciativ, predstavljenih na teh straneh, kot na primer pilotni projekt spletnega pretakanja obravnav. Okrepljena z izkušnjami, pridobljenimi med pandemijo, je institucija med drugim nadaljevala program obiskov na daljavo, namenjen srednješolcem iz držav članic, ki jim omogoča obisk stavb Sodišča, udeležbo pri predstavitvah in neposreden pogovor s članom Sodišča v njihovem jeziku, ne da bi morali zapustiti svojo učilnico. Ta navdušujoča iniciativa, pri kateri je sodelovalo že več sto šolarjev iz različnih držav članic, tako vsem mladim, ki zaradi oddaljenosti, stroškov ali težav pri potovanjih doslej niso mogli obiskati Sodišča, na novo omogoča, da nas obiščejo in bolje razumejo vlogo sodnega organa Unije.
Seznam projektov, ki so potekali leta 2022, je, kot vsako leto, tako bogat kot tudi raznolik, da bi se naštevanje lahko še nadaljevalo. Vendar niso letna udejanjanja tista, ki najbolje pričajo o kulturi in vrednotah neke organizacije, temveč prej njena sposobnost, da prevzame svoj del odgovornosti v težavnih razmerah, ki prevevajo Evropo.
V tem okviru je Sodišče v polnosti odigralo svojo vlogo, ko je sprejelo člane vrhovnega sodišča Ukrajine, da bi dalo prednost izgradnji pravosodja miru in napredka, ko je izjemoma svojo veliko razpravno dvorano odprlo uprizoritvi dramskega dela, posvečenega spominu na sodnika, ki sta dala svoji življenji za zaščito pravne države – na katero neutrudno opozarja naša sodna praksa –, ko se je poslužilo vseh razpoložljivih tehnologij, da bi se srečalo z vsemi posamezniki, ki so daleč, in ko si je v skrbi za enakost in vključevanje prizadevalo, da v instituciji vsakdo najde svoje mesto in se lahko razvija.
V letu 2022 sta bila na Sodišču in drugod ogrevanje zmanjšano in razsvetljava zatemnjena, da bi se s tem prispevalo k prizadevanjem za energetsko varčnost, plamen, ki nas žene pri naših nalogah, pa ni še nikdar svetil tako močno!
Alfredo Calot Escobar
Sodni tajnik Sodišča
B | Dogodki leta v žarišču
70 let Sodišča Evropske unije: prelet jubilejnega leta
„Državljanu dostopno pravosodje“
Institucija je tekom celotnega leta 2022 praznovala svojo 70. obletnico in rdeča nit vseh dogodkov je bila tema „Državljanu dostopno pravosodje“. Slovesnosti pa nas vabijo, da se ozremo na pot, prehojeno od takrat, ko so ustanovni očetje Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) leta 1952 postavili prvi temeljni kamen, zasnovo evropske izgradnje. Na poti do svoje 70. svečke je Sodišče skozi leta in desetletja prečkalo več ovir. Sosledje pogodb, ustanovitev Splošnega sodišča leta 1989, prenos novih pristojnosti in zaporedne širitve, vendar tudi brexit, postopno višanje števila uradnih jezikov in generalnih pravobranilcev, podvojitev števila sodnikov Splošnega sodišča …; toliko dogodkov, ki so zaznamovali to pot in ki so Sodišče spremljali pri opravljanju njegove naloge: bdeti nad spoštovanjem prava Unije in zagotavljati enotno razlago in uporabo tega prava. Preden usmerimo pogled v prihodnost, preletimo glavne dogodke, ki so dajali takt temu posebnemu letu.
Na začetku leta je predsednik razkril logotip 70. obletnice, ki se je prvič pojavil med simboli Sodišča. Kot simbol tega jubilejnega leta je označeval vse objave v tem letu. Nameščen je bil na stavbo Sodišča in ga je bilo moč videti iz središča mesta Luxembourg, da bi pritegnil pozornost državljanov. Na dan odprtih vrat so obiskovalci lahko poslali razglednice, na katerih je bil prikazan navedeni logotip, na vse štiri strani Unije, da bi svoje bližnje obvestili o svoji udeležbi na tem slavnostnem dogodku.
Na Twitterju je informacijska kampanja državljane ozaveščala o zgodovini in dejavnosti institucije. 70 tvitov je izrisalo pot Sodišča od 1952 do danes za naših 146.000 sledilcev.
Za nadaljevanje več desetletne tradicije – po znamkah, izdanih za slovesno odprtje sodne palače leta 1973, za 35. obletnico Sodišča leta 1987, za 50. obletnico leta 2002 in za 60. obletnico leta 2012 – je luksemburška pošta izdala znamko, posvečeno 70 letom institucije. Na povsem drugi ravni je v zlati izdaji izšla knjiga o zgodovini Sodišča: omogočala bo širjenje poznavanja naše institucije med uradnimi obiski in protokolarnimi sprejemi. Izdaja, dostopna javnosti, bo dan ugledala v letu 2023.
Slovesnosti so vrhunec dosegle začetek decembra: Sodišče je na izrednem Forumu sodnikov zbralo predsednike ustavnih in vrhovnih sodišč držav članic, Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropskega združenja za prosto trgovino. Ta pomemben vsakoletni dogodek, ki je leta 2022 potekal v posebnem formatu, je priložnost za pogovore med sodniki in generalnimi pravobranilci ter sodniki vseh držav članic z namenom spodbujanja sodnega dialoga. Uvodoma je na tem forumu, posvečenem temi „Državljanu dostopno pravosodje“, v veliki razpravni dvorani potekala premiera filma v počastitev 70. obletnice Sodišča, v katerem je bila predstavljena njegova zgodovina in njegova vloga pri gradnji evropskega pravnega reda. Ta film, ki je dostopen širši javnosti, so pripravile službe Sodišča in v njem nastopajo člani Sodišča in Splošnega sodišča ter akademiki, povedano pa je ponazorjeno tudi s številnimi arhivskimi posnetki.
Na slovesni seji, ki je potekala 6. decembra, je Sodišče gostilo Njegovo kraljevo visokost, prestolonaslednika velikega vojvode Guillauma, Othmarja Karasa, prvega podpredsednika Evropskega parlamenta, Michala Šalomouna, ministra za zakonodajo in predsednika zakonodajnega sveta vlade Češke republike, Věro Jourovo, podpredsednico Evropske komisije, in Sam Tanson, ministrico za kulturo in pravosodje Velikega vojvodstva Luksemburg.
Graditelji Evrope: poklon mladini na Sodišču
Praznovanja 70. obletnice so se zaključila 6. decembra s konferenco „Graditelji Evrope“, posebnim srečanjem med visokimi predstavniki Unije in evropsko mladino.
„Dobrodošli v svojo hišo, na svoje sodišče!“
S temi besedami je predsednik Koen Lenaerts nagovoril 240 srednješolcev iz desetih držav članic, prisotnih v veliki razpravni dvorani in oddaljeno, nato pa jim je spregovoril o vlogi Sodišča in njegovem vplivu na vsakodnevno življenje državljanov. Predsednik K. Lenaerts, Othmar Karas in Věra Jourová so predstavili vsak svojo življenjsko pot in delo, ki ga opravljajo vsak v svoji instituciji, pri čemer so poudarili, kako pomembna je različnost njihovih izvorov, ki odraža eno Evropo, združeno v raznolikosti: „Človek drugega izvora, vere ali prepričanja ima lahko ravno tako prav kot jaz,“ je povedal Othmar Karas. Věra Jourová pa je srednješolce posvarila, da vrednote, kot sta demokracija in pravna država, niso neodtujljive: pripovedovala je o prvih presunljivih spominih v svojem življenju, o prihodu sovjetskih bojnih tankov med Praško pomladjo leta 1968.
Koen Lenaerts, Othmar Karas in Věra Jourová so nato odgovarjali na vprašanja mladih gostov. Prednosti izgradnje Evrope, smisel pristopa vzhodnoevropskih držav k Uniji, največji izzivi, s katerimi se sooča Unija, njeno delovanje, kadar se njeno pravo in njene vrednote kršijo, razne kritike na račun Unije in rastoč evroskepticizem, globalno segrevanje in diskriminacija na podlagi spola ali spolne usmerjenosti. Toliko tem, glede katerih so mladi obiskovalci povabili svoje sogovornike, naj izrazijo svoje mnenje.
Za epilog je predsednik Lenaerts srednješolcem ponovil deklaracijo Roberta Schumana: „Evropa ne bo nastala naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Gradila se bo s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost.“ Po tej konferenci srednješolci niso mogli skriti zadovoljstva, da so imeli možnost srečanja z visokimi predstavniki Unije.
„Menim, da je resnično navdihujoče videti, da imamo možnost sodelovanja in postavljanja vprašanj najvišjim voditeljem!“
„Naša šola je bila privilegirana, da je lahko postavljala vprašanja velikim osebnostim evropskih institucij: nisem bil zgolj gledalec, temveč soustvarjalec konference.“
Spletno pretakanje obravnav: še en korak k približevanju Sodišča državljanom
Da bi načelu preglednosti in javnosti obravnav dodalo sodobno razsežnost, Sodišče od letos v okviru pilotnega projekta omogoča spletno pretakanje obravnav na spletnem mestu CVRIA. Sodišče si želi, da bi se s to novo storitvijo še bolj približalo državljanom Unije. Sistem, vzpostavljen aprila 2022, osebam, ki iz katerega koli razloga (stroški, oddaljenost, težave pri potovanjih) ne morejo priti v Luxembourg, omogoča, da obravnavam velikega senata Sodišča prisostvujejo pod enakimi pogoji kot javnost v razpravni dvorani. Ker je večjezičnost v središču delovanja institucije, lahko namreč državljani razpravam sledijo v jeziku po svoji izbiri, tako da pri spletnem pretakanju izberejo svoj tolmaški kanal.
Da bi se zagotovila nemotenost razprav in preprečili vsakršni tehnični zapleti, se obravnave ne prenašajo neposredno, temveč s časovnim zamikom. Dopoldanske obravnave se tako oddajajo popoldne, medtem ko so popoldanske obravnave na voljo dopoldne naslednjega dne. Razglasitve sodb Sodišča in predstavitve sklepnih predlogov generalnih pravobranilcev pa se prenašajo neposredno. Za lažje razumevanje zadeve se na zaslonu tik pred prenosom obravnave predvaja kratka večjezična avdiovizualna predstavitev, v kateri tiskovni predstavnik razloži to zadevo.
Sébastien Servais
vodja oddelka za večpredstavnost
„Čeprav je bila odločitev o vzpostavitvi spletnega pretakanja sprejeta pred nedavnim, se je naš oddelek na to vzpostavitev pripravljal že več let. Glavni izziv pri zagonu je bil najprej tehnični, saj je bilo potrebno pridobiti precej tehnične opreme in spremeniti samo jedro naših konferenčnih sistemov, zlasti za zagotovitev spoštovanja večjezičnosti. Tudi drugi elementi so zahtevali precej pozornosti: uporaba posnetkov med obravnavami, razne problematike v zvezi s celovitostjo obravnave same in varstvo osebnih podatkov oseb, ki na obravnavi sodelujejo. Posebna pozornost je bila posvečena kakovosti zajema slike in upravljanju kamer, da bi se oddajali posnetki visoke kakovosti. Ta pretočna storitev bo postopoma dopolnjena z novimi zunanjimi komunikacijskimi sredstvi, ki bodo omogočila povečanje prepoznavnosti dela naše institucije, hkrati pa bo zagotovila ohranjanje maksimalne preglednosti v odnosu z državljani. Verjetno gre le za prvo fazo, vendar je prvi korak nedvomno vedno najtežje narediti.“
Tina Omahen
tolmačka
„Tolmači smo bili – potem ko smo se morali prilagoditi velikim spremembam pri opravljanju svojega poklica zaradi zdravstvene krize – soočeni z nadaljnjo novostjo: sinhronizacijo kratkih avdiovizualnih predstavitev, predvajanih pred obravnavami, ki se pretočno prenašajo. Drugače kot pri tolmačenju mora biti sinhronizacija skoraj popolnoma sočasna govoru govorca. Poleg tega, da smo morali svojo običajno tehniko tolmačenja prilagoditi tej drugačni zahtevi, smo se morali seznaniti tudi z novimi snemalnimi orodji. Za nekatere sodelavce, ki so za pripravo uporabljali predvsem papirnate dokumente, je bila pot v digitalno tehnologijo precej strma. Vendar smo po nekolikšni začetni tesnobi sedaj razvili dobro utečeno rutino za opravljanje te nove naloge.“
Marc-André Gaudissart
namestnik sodnega tajnika Sodišča
„Čeprav so nekateri že več let prosili za prenašanje obravnav prek spleta, zlasti novinarji, akademiki in poslanci, pa ga Sodišče oziroma Splošno sodišče dotlej nista uvedli ne le zaradi vprašanj, povezanih z vodenjem razprav in učinkovitim potekom obravnav, temveč tudi zaradi tehničnih ali jezikovnih omejitev, saj je prenos večjezične obravnave brez simultanega tolmačenja za državljane Unije le malo koristen. To je bilo pred zdravstveno krizo …
Zahvaljujoč velikim prizadevanjem Sodišča v obdobju te krize, zlasti da bi strankam, za katere so občasno veljale zelo stroge omejitve gibanja, omogočilo, da na obravnavah, ki so potekale v Luxembourgu, sodelujejo oddaljeno, si je Sodišče priskrbelo potrebna tehnična sredstva, ki mu danes omogočajo, da zagotavlja prenos svojih obravnav prek spleta. Ta razvoj se v tej fazi nanaša zgolj na obravnave velikega senata Sodišča. Vendar kljub temu pomeni pomemben korak k večji preglednosti pravosodja v razmerju do državljanov, kakor tudi neizpodbiten napredek za nacionalna sodišča, ki so Sodišču postavila vprašanje za predhodno odločanje v zvezi z razlago ali veljavnostjo prava Unije in ki lahko zdaj oddaljeno spremljajo razprave na obravnavi ter zaradi tega bolje razumejo odgovor Sodišča. Nezanemarljiv adut v času, ko se vsake toliko izražajo pomisleki o samih vrednotah in temeljih evropske zgradbe.“
Gledališka uprizoritev v veliki razpravni dvorani Sodišča
Zadnje poletje – Falcone in Borsellino trideset let pozneje
V spomin na 30. obletnico atentata na italijanska sodnika Giovannija Falcona in Paola Borsellina se je velika razpravna dvorana Sodišča spremenila v gledališki oder za uprizoritev dramskega dela L’Ultima estate – Falcone e Borsellino trent’anni dopo avtorja Claudia Fave v režiji Chiare Callegari, ki so se je udeležili predsednik K. Lenaerts in številne druge osebnosti. Claudio Fava je novinar in pisatelj, nekdanji poslanec italijanskega parlamenta in poslanec Evropskega parlamenta, zdaj predsednik Commissione antimafia della Regione Sicilia. Njegovo dramsko delo prikazuje zadnje mesece življenja dveh italijanskih sodnikov v 90. letih.
Ena pisarna, dva stola, en fascikel ob minimalistični opremi: to, kar je režiserka, Chiara Callegari, želela prikazati, sta pomembnost delovanja s skupnim vzgibom in potreba po ohranjanju čuječnosti vpričo nevarnosti, ki jo še danes pomenijo grožnje pravni državi in gospodarski kriminal brez meja. Umetniški jezik ustvarja prostor, v katerem se gledalci lahko spoprimejo s svojimi čustvi in se jih spomni na vrednote pravosodja. Sodišče je na ta način opozorilo na pomen dolžnosti spominjanja in se je s tem želelo pokloniti tema italijanskima sodnikoma, predanima varovanju pravne države.
Chiara Callegari, Simone Luglio and Giovanni Santangelo
„Gledališka predstava L’Ultima Estate – Falcone e Borsellino trent’anni dopo pripoveduje edinstveno zgodbo dveh italijanskih sodnikov, predanih boju proti mafiji. Napisana je bila leta 2021, v času velike negotovosti za človeštvo, ko so se narodi vsega sveta spopadali s skupno grožnjo. V tej negotovosti si je bilo čudno in težavno zamišljati uprizoritev življenja teh dveh moških, ki sta se morala sama bojevati z brezmejno pošastjo, mafijo. Počastitev njunih osebnosti v okviru Sodišča Evropske unije je bila privilegij.
Da bi lahko povedal njuno zgodbo, igralec potrebuje gledalce. Na Sodišču smo našli ne samo številne gledalce – v dvorani in prek pretočnega prenosa – temveč tudi prostor, ki zaradi svoje narave in nalog nosi glas vseh državljanov Evrope.
Ta prostor je našo uprizoritev postavil v perspektivo in je našo gledališko predstavo dvignil na novo raven. Teža besed, ki jih izgovorijo igralci, se je spremenila in je imela drugačno razsežnost. Morali smo se soočiti z dejstvom, da smo prvi igralci, ki nastopamo v prostorih Sodišča, za en dan spremenjenega v gledališko dvorano.
Uprizoritev sta uvodoma predstavila predsednik Sodišča, Koen Lenaerts, in nato še italijanska ministrica za pravosodje, Marta Cartabia. Nato pa je bila beseda naša! Zaradi pomembnosti uprizoritve tako presunljivega dramskega dela na tem tako zelo simboličnem prizorišču pravice nismo smeli zatajiti.
Dan je bil določen, v soboto v maju …,‘ te besede so torej zadonele v tišino velike razpravne dvorane in naša pripoved o človeškem podvigu dveh služabnikov pravice se je začela.
Do danes so se nam v spomin vtisnili topel sprejem, razpoložljivost in spretnost organizatorjev in tehničnih ekip ter obče navdušenje, ki vlada v tej čudoviti katedrali prava Unije.“
C | Odnosi z javnostjo
Naloga tiskovnih predstavnikov direktorata za komuniciranje, ki so po izobrazbi pravniki, je tako sodbe, sklepe in sklepne predloge kakor tudi tekoče zadeve pojasniti novinarjem vseh držav članic in raznim korespondentom v teh državah članicah. Odgovorni so za pripravo dogodkov in komunikacijskih sredstev, ki so namenjeni tem novinarjem in korespondentom ter na katere se ti lahko naročijo.
page-s3.sub-3.region-2.graph-1.paragraph-1
page-s3.sub-3.region-2.graph-1.paragraph-2
V letu 2022, katerega vodilo je bilo „Državljanu dostopno pravosodje“, se je dialog s pravnimi strokovnjaki in širšo javnostjo okrepil. Nadaljujoč usmeritev prejšnjih let, uporaba informacijskih tehnologij, tako v okviru novega programa obiskov na daljavo kot tudi na družbenih omrežjih, ostaja zelo pomembno orodje za izboljšanja dostopnosti in preglednosti dejavnosti Sodišča, zlasti v razmerju do civilne družbe. 70. obletnica Sodišča je pomenila priložnost za poudarjanje ene od temeljnih vrednot Sodišča: služiti državljanom in Uniji, ki temelji na načelu pravne države.
Zaradi postopnega dvigovanja omejitev, ki jih je zahtevala pandemija, se je v letu 2022 število obiskovalcev postopoma povečevalo.
Po dveh letih, v katerih srečanja niso bila mogoča, je bil prvi Dan odprtih vrat na Sodišču organiziran že 9. maja ob Dnevu Evrope. V okviru tega dogodka so na sedežu Sodišča potekali vodeni ogledi v več jezikih, za katere se je bilo potrebno predhodno prijaviti in na katerih je bila predstavljena dejavnost institucije: javnosti so bile razložene naloge Sodišča ter Splošnega sodišča in potek zadeve ter razkazani posvetovalna in velika razpravna dvorana. Vzporedno je Sodišče v mestu Esch-sur-Alzette, evropski prestolnici kulture 2022, lepega pomladnega dne namestilo svojo stojnico. Ekipa, sestavljena iz osebja in članov, je pristopila k državljanom, da bi promovirala in pojasnila vlogo evropske sodne institucije. Sodišče se je odločilo, da 8. oktobra ponovno odpre svoja vrata za dogodek, še obsežnejši od pomladanskega. Ta dogodek je pomenil poklon službam institucije in številnim poklicem. To enkratno priložnost za spoznavanje notranjosti Sodišča je izkoristilo več kot 2700 oseb.
V tem letu je institucija na spletnem mestu CVRIA objavila 216 sporočil za medije, katerih namen je novinarje in strokovnjake obvestiti o odločbah Sodišča in Splošnega sodišča v realnem času, na dan njihove razglasitve. Ob upoštevanju vseh jezikovnih različic, ki so na voljo na spletnem mestu, je bilo korespondentom v državah članicah posredovanih 2856 sporočil za medije.
Tiskovni predstavniki Sodišča so svojim korespondentom, predvsem novinarjem, pa tudi pravnim strokovnjakom, poslali 551 informativnih pisem in 568 „hitrih informacij“ o zadevah, ki niso bile zajete v sporočilih za medije. Leta 2022 je bilo poleg tega obravnavanih več kot 10.000 elektronskih sporočil in skoraj 5000 telefonskih klicev v zvezi z zahtevami za informacije državljanov (v jeziku posameznega prosilca).
Institucija je za obveščanje širše javnosti okrepila uporabo družabnih omrežij, in sicer svojih dveh Twitter računov, enega v francoščini in drugega v angleščini, ki imata skupaj 128.500 sledilcev. Leta 2022 je bilo objavljenih 1868 tvitov – posvečenih najpomembnejšim sodbam Sodišča in Splošnega sodišča ter glavnim dogodkom v življenju institucije – kar je dvakrat več kot lani. V okviru praznovanja 70. obletnice je bila na Twitterju izpeljala posebna kampanja. Sledilci so tako lahko skozi 70 tvitov, ki so bili objavljeni posebej za to priložnost in v katerih je bilo začrtanih zadnjih 70 let institucije, spoznavali zgodovino Sodišča. Institucija, ki je prisotna tudi na platformi LinkedIn, je svojim 178.000 sledilcem na tej strokovni platformi prenesla 313 sporočil. Sodišče je v enem letu to skupnost povečalo za več kot tretjino, kar je razvoj, iz katerega je razvidna opaznost njegove prisotnosti na tej platformi.
page-s3.sub-3.region-2.graph-2.paragraph-1
page-s3.sub-3.region-2.graph-2.paragraph-2
Sodišče tako sledi cilju preglednosti, da bi okrepilo zaupanje državljanov do institucije. Pri tem prizadevanju je razumevanje njegove vloge in njegove sodne dejavnosti ključen dejavnik. Ta želja zbližanja z državljani je razvidna tudi iz izvajanja projekta obiskov na daljavo, uvedenega leta 2021. Po prvotnem delovanju v francoščini, italijanščini, latvijščini in madžarščini se je ta zelo uspešen projekt začel izvajati tudi v drugih jezikih. Tako so obiski na daljavo potekali tudi v češčini, grščini, poljščini in romunščini. Cilj za leto 2023 je slediti tej dinamiki in obiske omogočiti tudi v drugih uradnih jezikih.
Kar zadeva bolj klasičen format, je po dveh letih, ki ju je močno zaznamovala pandemija, organizacija obiskov v prostorih Sodišča dobila nov zagon. Tako si jih je ogledalo 9683 obiskovalcev. Drugi so se odločili za virtualen obisk – takih obiskovalcev je bilo letos približno 15 %. Število tovrstnih obiskov bi se lahko v prihajajočih letih še bistveno povečalo, s čimer bi Sodišče postalo dostopno tudi državljanom, najbolj oddaljenim od Luksemburga. Ta politika odprtosti, ki na eni strani zmanjšuje ogljični odtis ter odpravlja razdalje in stroške, na drugi strani zagotavlja dodano vrednost s ciljem preglednosti in dobrega razumevanja institucije.
Obiski na daljavo so namenjeni izobraževanju srednješolcev, starih od 15 do 18 let, o vlogi sodišč Unije. Pravnik jim predstavi vpliv sodne prakse Sodišča na njihovo vsakodnevno življenje in sodno dejavnost. Srednješolci virtualno obiščejo zgradbe in si ogledajo dva kratka filma, pripravljena prav za ta program. Lahko se srečajo s sodnikom ali z generalnim pravobranilcem, ki odgovarjata na njihova vprašanja. Ta program je namenjen ozaveščanju srednješolcev in njihovih profesorjev o demokratičnih vrednotah in o aktualnih pravnih izzivih.
Dimitrios Gratsias,
sodnik Sodišča
„Možnost sodelovanja pri ,obisku‘ Sodišča ,na daljavo‘ v grškem jeziku me je navduševala že od začetka projekta. Priznati pa moram, da sem vseeno imel nekaj pomislekov. Kako o Sodišču spregovoriti srednješolcem, ne da bi jih obremenil s prekomernimi tehničnimi podrobnostmi, da pa se hkrati tudi ne bi ujel v past zavajajočega poenostavljanja? Poleg tega bi šlo zgolj za obisk na daljavo, prikrajšan za spontanost, v splošnem značilno za pogovor pri neposrednem obisku. Izkazalo se je, da so bili moji pomisleki neupravičeni. Številni udeleženci so nam vprašanja posredovali vnaprej, eno bolj stimulativno od drugega. Svojo predstavitev sem oblikoval tako, da sem odgovoril najprej na splošnejša vprašanja, nato pa na bolj specifična, celo osebna vprašanja. Tako smo imeli, zahvaljujoč tudi vprašanjem, zastavljenim med pogovorom, ne samo živahno razpravo – kar pri tovrstnih sogovornikih ni presenetljivo – ampak tudi resnično poglobljeno debato, za katero menim, da je dala pravo sliko nalog Sodišča in izzivov, s katerimi je soočeno. Izkušnja, ki jo je treba ponoviti? Da, brez sence dvoma!“
Varvara Efkarpidou,
dijakinja zadnjega letnika gimnazije, francosko‑grška šola „Jeanne d’Arc“ v Pireju, Grčija
Moji sošolci in jaz smo imeli privilegij udeležiti se obiska Sodišča Evropske unije na daljavo in pogovarjati se s člani tega sodišča. Možnost vodenega obiska Sodišča je izjemna priložnost pri naših letih, v katerih spoznavanje samega sebe in poklicna usmeritev pridobivata na pomenu za izgradnjo naše prihodnosti. Naši časi ne vzbujajo vselej optimizma: socialne in finančne krize ter rastoča zaskrbljenost naših staršev še prispevajo k našim dvomom. Srečanje s člani Sodišča je bila zato priložnost, ki nas je obogatila, za nekatere pa pričetek sanj. Odgovori na naša vprašanja in celoten vodeni obisk sta prebudila zanimanje in radovednost vseh gimnazijcev. Ta obisk se nam je trajno vtisnil v spomin. Zahvaljujemo se vsem organizatorjem in naši gimnaziji za to lepo iniciativo.