Sodna dejavnost

Dekret flamske regije (Belgija) določa, da je v tej regiji obvezno omamljanje živali pred zakolom. Ker je to vplivalo na obredni zakol, so judovska in muslimanska združenja skušala doseči razglasitev ničnosti tega dekreta. Sodišče, ki je odločalo o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je postavilo belgijsko sodišče, je ugotovilo, da zadevni dekret, ki ne nasprotuje reverzibilnemu omamljanju, ki ne sme povzročiti smrti živali, in ki ne ovira dajanja v promet proizvodov, proizvedenih iz živali, ki so bile obredno zaklane zunaj flamske regije, zagotavlja pravično ravnotežje med svobodo vere, ki jo zagotavlja Listina, in dobrim počutjem živali, določenim v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) (glej oddelek „Varstvo potrošnikov“). Sodba Centraal Israëlitisch Consistorie van België in drugi z dne 17. decembra 2020, C‑336/19

Sodišče je v okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti presodilo, da omejitve, ki jih je Madžarska določila za financiranje organizacij civilne družbe s strani oseb, ki prebivajo oziroma imajo sedež zunaj te države članice, niso v skladu s pravom Unije. Te omejitve niso le v nasprotju z obveznostmi držav članic na podlagi prostega pretoka kapitala, določenega v PDEU, temveč tudi z obveznostmi na podlagi določb Listine o svobodi združevanja ter s pravico do zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov (glej oddelek „Varstvo osebnih podatkov“). Sodba Komisija/Madžarska (Preglednost društev) z dne 18. junija 2020, C‑78/18

V drugi tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti, ki se je nanašala na Madžarsko, je Sodišče preizkusilo nacionalni zakon o visokošolskem izobraževanju z vidika Listine. Ta zakon je za to, da bi dejavnost izobraževanja za pridobitev diplome na Madžarskem lahko izvajali tuji visokošolski zavodi s sedežem zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), določal pogoja, da obstaja mednarodna pogodba, ki zavezuje Madžarsko in tretjo državo, v kateri ima zadevni zavod sedež, in da ta zavod dejavnost izobraževanja izvaja v svoji matični državi. Sodišče je poudarilo, da so taki pogoji v nasprotju z akademsko svobodo, svobodo ustanavljanja visokošolskih zavodov in svobodo gospodarske pobude. Sodba Komisija/Madžarska (Visokošolsko izobraževanje) z dne 6. oktobra 2020, C‑66/18

Nujni postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem se je nanašal na načelo enakega obravnavanja domačih državljanov in državljanov EGP. Sodišče je navedlo, da se Listina uporablja, kadar mora država članica (v obravnavanem primeru Hrvaška) odločiti o zahtevi tretje države (v tem primeru Rusije) za izročitev državljana druge tretje države, ki je članica Evropskega združenja za prosto trgovino in pogodbenica Sporazuma o EGP (Islandija). Zato mora država članica, ki prejme zahtevo za izročitev, preveriti, da zadevni državljan v tretji državi, ki je vložila zahtevo za izročitev, ne bo podvržen smrtni kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju. Sodba Ruska Federacija z dne 2. aprila 2020, C‑897/19 PPU

V dveh nujnih postopkih predhodnega odločanja o sistemskih in splošnih pomanjkljivostih v zvezi z neodvisnostjo sodne oblasti na Poljskem je Sodišče razsodilo, da se izvršitev ENP, ki ga je izdal poljski pravosodni organ, sme zavrniti le, če glede na osebne razmere zadevne osebe, naravo zadevnega kaznivega dejanja in dejanski okvir, na katerem temelji izdaja tega ENP, obstajajo resni in utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo za to osebo, ko bo predana poljskim organom, obstajala resnična nevarnost kršitve njene temeljne pravice do poštenega sojenja, zagotovljene z Listino. Sodba Openbaar Ministerie z dne 17. decembra 2020, C‑354/20 PPU in druge

Sodišče je za nedopustni razglasilo vprašanji za predhodno odločanje v zvezi s poljsko ureditvijo iz leta 2017 o disciplinskih postopkih zoper sodnike. Vendar je poudarilo, da dejstvo, da sta nacionalna sodnika postavila vprašanji za predhodno odločanje, ki sta se izkazali za nedopustni, ne upravičuje uvedbe disciplinskih postopkov zoper njiju. Opozorilo je, da ni mogoče dopustiti, da so na podlagi nacionalnih določb nacionalni sodniki izpostavljeni disciplinskim postopkom, ker so pri Sodišču vložili predlog za sprejetje predhodne odločbe. To, da zaradi tega ne bodo izpostavljeni disciplinskim postopkom ali sankcijam, je namreč nujno jamstvo za neodvisnost sodstva. Sodba Miasto Łowicz in Prokurator Generalny z dne 26. marca 2020, C‑558/18 in C‑563/18

Sodišče je dalje presodilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Unije na področju postopkov glede priznanja mednarodne zaščite in vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Natančneje, omejitev dostopa do postopka za mednarodno zaščito, nezakonito pridržanje prosilcev za to zaščito na tranzitnih območjih in privedba nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav na obmejno območje, ne da bi se spoštovala jamstva v zvezi s postopkom vračanja, pomenijo kršitve prava Unije. Sodba Komisija/Madžarska z dne 17. decembra 2020, C‑808/18

V okviru treh tožb zaradi neizpolnitve obveznosti, ki jih je Komisija vložila proti Poljski, Madžarski in Češki republiki, je Sodišče presodilo, da te tri države članice s tem, da so zavrnile, da bi se uskladile z začasnim mehanizmom za premestitev prosilcev za mednarodno zaščito, niso izpolnile svojih obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije. Te države članice se ne morejo sklicevati ne na vzdrževanje javnega reda, ne na zagotavljanje notranje varnosti in ne na domnevno nedelovanje premestitvenega mehanizma, da bi se na splošno izognile izvajanju tega mehanizma. Sodba Komisija/Poljska, Madžarska in Češka republika z dne 2. aprila 2020, C‑715/17 in druge

Glede obdelave podatkov je Sodišče potrdilo, da pravo Unije načeloma nasprotuje nacionalnim predpisom, ki ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev zaradi boja proti kaznivim dejanjem ali kriminalu nalagajo, da na splošno in brez razlikovanja posredujejo podatke o prometu in lokaciji uporabnikov javnim organom ali jih hranijo. Vendar je natančneje določilo, da so mogoče izjeme za soočanje z resno grožnjo nacionalni varnosti, za bolj proti hudemu kriminalu ali preprečevanje resnih groženj javni varnosti. Sodbe Privacy International in La Quadrature du Net ter drugi z dne 6. oktobra 2020, C‑623/17, C‑511/18, C‑512/18 in C‑520/18

Nazadnje je Sodišče ugotovilo, da Madžarska ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi prava Unije, ker je naložila omejitve za financiranje civilnih organizacij s strani oseb s stalnim prebivališčem ali sedežem zunaj njenega ozemlja. Madžarski zakon namreč organizacijam civilne družbe, ki prejemajo pomoč iz tujine, ki presega neko mejno vrednost, nalaga obveznosti registracije, prijave in javnosti, katerih neizpolnitev se sankcionira. Po mnenju Sodišča so te omejitve diskriminatorne in niso v nasprotju le s prostim pretokom kapitala in svobodo združevanja, ampak tudi z načeloma spoštovanja zasebnega življenja (glej oddelek „Unija, ki temelji na vrednoti človeške osebnosti in na pravni državi“) in varstva osebnih podatkov. Sodba Komisija/Madžarska z dne 18. junija 2020, C‑78/18

V zadevah, ki sta se nanašali na opremljene prostore, ki so se ponujali v najem na spletnem mestu Airbnb, je Sodišče presodilo, da je nacionalna ureditev, v skladu s katero je za ponavljajočo se kratkoročno oddajo bivalnega prostora v najem prehodnim strankam, ki na tem naslovu ne prijavijo stalnega prebivališča, potrebno dovoljenje, v skladu s pravom Unije. Sodišče je namreč menilo, da je odprava pomanjkanja stanovanj za dolgotrajno oddajanje v najem pomemben razlog, ki se nanaša na javni interes, s katerim je taka ureditev utemeljena. Sodba Cali Apartments z dne 22. septembra 2020, C‑724/18 in druge

Glede nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah je Sodišče zavzelo stališče, da je v pogodbah o hipotekarnem kreditu pogoj o uporabi spremenljive obrestne mere, ki temelji na referenčnem indeksu nacionalnih hranilnic, nepošten pogoj, kadar ni jasen in razumljiv. V takem primeru ga lahko nacionalna sodišča nadomestijo s pogojem, ki temelji na drugih zakonsko določenih merilih, da bi se izognilo posebej škodljivim posledicam za potrošnike, kot je razglasitev ničnosti kreditne pogodbe. Sodba Gómez del Moral Guasch z dne 3. marca 2020, C‑125/18

Sodišče je prav tako razsodilo, da čeprav nacionalna ureditev lahko določi zastaralni rok za vložitev tožbe potrošnika za vračilo zneskov, ta rok ne sme biti manj ugoden od tistega, ki je določen za podobna pravna sredstva, potrošniku pa ne sme onemogočati ali čezmerno oteževati uresničevanje njegovih pravic. Sodba Raiffeisen Bank z dne 9. julija 2020, C‑698/18 in druge

Glede označevanja kozmetičnega izdelka je Sodišče presodilo, da mora biti potrošnik z informacijo o „namenu“, ki mora biti navedena na sekundarni ali primarni embalaži izdelka, jasno obveščen o uporabi izdelka in načinu njegove uporabe. Informacije v zvezi s podrobnimi varnostnimi ukrepi pri uporabi tega izdelka, njegovim namenom in njegovimi sestavinami ne smejo biti navedene v katalogu podjetja, na katerega napotuje simbol roke z odprto knjigo, ki je uporabljen na sekundarni ali primarni embalaži. Sodba A.M./E.M. z dne 17. decembra 2020, C‑667/19

Na področju varstva potrošnikov in okolja je Sodišče razsodilo, da proizvajalec avtomobilov v svoja vozila ne sme namestiti programske opreme, ki bi lahko izkrivila rezultate homologacijskih testov emisij plinastih onesnaževal. Potrošniki, ki so utrpeli škodo zaradi nakupa protipravno prirejenih vozil, lahko sprožijo sodni postopek zoper proizvajalca avtomobilov pred sodišči držav članic, v katerih so jim bila ta vozila prodana. Škoda kupca namreč nastane v državi članici, v kateri kupi vozilo po ceni, ki je višja od njegove dejanske vrednosti. Sodba CLCV in drugi z dne 17. decembra 2020, C‑693/18 / Sodba Verein für Konsumenteninformation z dne 9. julija 2020, C‑343/19

Boljše varstvo potrošnikov in okolja izhaja tudi iz sodbe Splošnega sodišča, s katero je bil zavrnjen predlog mednarodnega združenja PlasticsEurope, ki zastopa in brani interese podjetij, ki izdelujejo in uvažajo izdelke iz plastičnih mas, in potrjena odločba Evropske agencije za kemikalije, ki za bisfenol A zahteva odobritev kot snov, ki ima lastnosti endokrinega motilca z verjetnimi resnimi učinki na okolje. Sodba PlasticsEurope z dne 16. decembra 2020, T‑207/18

Leta 2020 sta bili izrečeni dve sodbi o uživanju mesa. Sodišče je v eni od teh sodb razsodilo, da pravo Unije ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa omamljanje živali pred zakolom (glej oddelek „Unija, ki temelji na vrednoti človeške osebnosti in na pravni državi“). V drugi sodbi je Splošno sodišče zavrnilo tožbo dveh največjih svetovnih proizvajalcev in distributerjev mesa, ki sta želela doseči razglasitev ničnosti uredbe, s katero jima je bil zaradi javnega zdravja prepovedan izvoz nekaterih proizvodov živalskega izvora v Unijo. V obravnavanem primeru brazilski organi namreč za nekatere nacionalne obrate niso zagotavljali jamstev, ki jih Unija zahteva na področju javnega zdravja. Sodba Centraal Israëlitisch Consistorie van België z dne 17. decembra 2020, C‑336/19 / Sodba BRF in SHB Comercio e Industria de Alimentos z dne 8. julija 2020, T‑429/18

Spor med letalsko družbo TAP in potnikom je nastal v zvezi z odškodnino temu potniku za skoraj 24-urno zamudo leta iz Fortaleze (Brazilija) v Oslo (Norveška) prek Lizbone (Portugalska). Ta zamuda je nastala, ker je bil zrakoplov, s katerim je bil izveden let med Lizbono in Oslom, med predhodnim letom preusmerjen, da bi se izkrcal potnik, ki je fizično napadel druge. Sodišče je presodilo, da je zaradi motečega vedenja letalskega potnika letalski prevoznik lahko oproščen svoje obveznosti plačila odškodnine za odpoved ali veliko zamudo zadevnega leta ali naslednjega leta, ki ga opravi sam letalski prevoznik z istim zrakoplovom. Sodba Transportes Aéreos Portugueses z dne 11. junija 2020, C‑74/19

Kazahstanskemu potniku je bilo v Larnaki (Ciper) zavrnjeno vkrcanje na let romunske letalske družbe Blue Air v Bukarešto (Romunija). Ta zavrnitev vkrcanja je bila utemeljena s predložitvijo neustreznih potnih listin. Sodišče je na vprašanja ciprskega sodišča odločilo, da ni naloga letalskega prevoznika, da sam dokončno ugotovi neprimernost takih dokumentov, in da mora v primeru ugovarjanja potnika torej nacionalno sodišče presoditi, ali obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev vkrcanja. Če ni tako, ima potnik pravico do odškodnine in pomoči, ki ju določa pravo Unije. Sodba Blue Air z dne 30. aprila 2020, C‑584/18

Italijanski organ za varstvo konkurence je družbi Ryanair očital, da je na svojem spletnem mestu objavila cene zračnega prevoza, ki od njihove prve navedbe niso prikazovale nekaterih temeljnih elementov. Sodišče je v odgovoru na vprašanji v zvezi s tem odločilo, da morajo letalski prevozniki v objavi svojih ponudb cen na spletu in že ob prvotni ponudbi navesti znesek DDV v zvezi z nacionalnimi leti, provizije ob plačilu s kreditno kartico in stroške, kadar ni bil ponujen noben alternativen način brezplačne prijave. Sodba Ryanair z dne 23. aprila 2020, C‑28/19

Sodišče je na vprašanji pritožbenega sodišča v Helsinkih (Finska) presodilo, da je letalski potnik, ki je sprejel nadomestni let, ki mu ga je moral zagotoviti letalski prevoznik, ki je odpovedal prvotno načrtovani let, upravičen do odškodnine zaradi velike zamude nadomestnega leta. Sodba Finnair z dne 12. marca 2020, C‑832/18

V sporu med nemškim učencem, ki stalno prebiva v Franciji, in deželo Porenje-Pfalška, kjer obiskuje srednješolsko izobraževalno ustanovo, je Sodišče presodilo, da pogojevanje kritja stroškov šolskega prevoza s stalnim prebivališčem na ozemlju zadevne dežele pomeni posredno diskriminacijo obmejnih delavcev in njihovih družin, ki je načeloma prepovedana s pravom Unije. V primeru šolskega prevoza v deželi Porenje-Pfalška tak pogoj stalnega prebivališča ni utemeljen z nujnim razlogom v splošnem interesu, povezanim z organizacijo šolskega sistema. Sodba Landkreis Südliche Weinstraße/PF in drugi z dne 2. aprila 2020, C‑830/18

Sodišče je zavrnilo ničnostni tožbi, ki sta ju Madžarska in Poljska vložili zoper Direktivo, ki krepi pravice napotenih delavcev. Navedlo je, da je zakonodajalec Unije lahko, zlasti glede na spremembe notranjega trga zaradi zaporednih širitev Unije, ponovno preučil interese podjetij, ki imajo korist od svobode opravljanja storitev, in interese njihovih delavcev, napotenih v državo članico gostiteljico, da bi zagotovil, da se ta svoboda opravljanja izvaja v pravičnih pogojih konkurence med temi podjetji in tistimi, ki imajo sedež v navedeni državi članici. Sodbi Madžarska in Poljska/Parlament in Svet z dne 8. decembra 2020, C‑620 in C‑626/18

V okviru zadeve v zvezi z nizozemskim prevoznim podjetjem, ki je uporabljalo voznike iz Nemčije in Madžarske, je Sodišče presodilo, da se Direktiva o napotitvi delavcev na delo načeloma uporablja v sektorju cestnega prevoza, zlasti mednarodnega. Zato se kolektivne pogodbe države članice gostiteljice uporabljajo za delavce, ki so napoteni v to državo. Vendar dejstvo, da voznik v mednarodnem cestnem prometu, ki je dan na razpolago podjetju s sedežem v državi članici gostiteljici, prejema navodila, povezana z njegovimi nalogami, te začne ali konča v tej državi, samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je bil ta voznik napoten v to državo članico. Sodba Federatie Nederlandse Vakbeweging z dne 1. decembra 2020, C‑815/18

Španska letalska družba Vueling je bila kazensko obsojena zaradi goljufije na področju socialne varnosti v Franciji po tem, ko je svoje letalsko osebje, ki je delo opravljalo na pariškem letališču Roissy-Charles De Gaulle, vključila v španski in ne francoski sistem socialne varnosti. Po mnenju Sodišča ta dokončna ugotovitev goljufije vseeno ne more zavezovati francoskih civilnih sodišč, ki obravnavajo odškodninske zahtevke, če pred navedeno ugotovitvijo v nasprotju s pravom Unije ni bil izveden dialog s španskim nosilcem, ki bi lahko ponovno preučil spis in potrdila o vključenosti delavcev v špansko zakonodajo po potrebi razglasil za neveljavna ali preklical. Sodba CRPNPAC in Vueling Airlines z dne 2. aprila 2020, C‑370/17 in druge

Glede pravice do plačanega letnega dopusta je Sodišče odločilo, da je delavec, ki je bil nezakonito odpuščen in se je vrnil na svoje delovno mesto, upravičen do te pravice za obdobje med tema dogodkoma, tudi če med tem obdobjem dejansko ni delal. Vendar bo lahko delavec, če je bil v zadevnem obdobju zaposlen na novem delovnem mestu, pravico do plačanega letnega dopusta, ki ustreza obdobju, v katerem je bil zaposlen na tem delovnem mestu, uveljavljal zgolj v razmerju do novega delodajalca. Sodba Varhoven kasatsionen sad na Republika Bulgaria in Iccrea Banca z dne 25. junija 2020, C‑762/18 in druge

Sodišče je prav tako moralo preizkusiti zakonitost dajanja državnih sredstev na voljo zavodoma za zdravstveno zavarovanje, ki delujeta pod nadzorom slovaških organov v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ugotovilo je, da kljub obstoju neke konkurence med različnimi – tako zasebnimi kot javnimi – akterji v okviru tega sistema, ta sistem sledi socialnemu cilju in z njim se izvaja solidarnostno načelo. Zato je presodilo – in s tem potrdilo sklep Komisije – da primer zadevnih zavodov ne spada na področje uporabe pravil Unije o državnih pomočeh. Sodba Komisija in Slovaška/Dôvera zdravotná poistʼovňa z dne 11. junija 2020, C‑262/18 P in druge

Podobno je Sodišče preučilo naravo nepovratnih sredstev, ki jih je Francija v obliki zmanjšanja prispevkov delojemalcev dodelila ribičem in ribogojcem, ki sta jih leta 1999 prizadela brodolom ladje Erika in hudo neurje. Ugotovilo je, da so se te olajšave nanašale na stroške, ki ne bremenijo podjetja ampak njihove zaposlene. Te olajšave tako tem podjetjem niso prinesle nobene koristi in zato se pravila Unije o državnih pomočeh, ki se nanašajo izključno na podjetja, niso uporabila za ta položaj. Sodišče je torej ugotovilo delno neveljavnost odločbe Komisije, s katero je bila Franciji odrejena zagotovitev vračila teh nepovratnih sredstev. Sodba Ministre de lʼAgriculture et de lʼAlimentation/Compagnie des pêches de Saint‑Malo z dne 17. septembra 2020, C‑212/19

Nasprotno pa je Sodišče Italiji naložilo plačilo pavšalnega zneska v višini 7,5 milijona EUR in dnevne denarne kazni v višini 80.000 EUR, ker ni izterjala pomoči v znesku približno 13,7 milijona EUR, ki so bile nezakonito dodeljene hotelskemu sektorju na Sardiniji. Čeprav je Komisija leta 2008 Italiji odredila, naj zagotovi vračilo teh pomoči in je Sodišče leta 2012 ugotovilo, da Italija ni izpolnila obveznosti v zvezi s tem, ta država članica namreč še vedno ni izpolnila svoje obveznosti zagotovitve vračila. Komisija je nato vložila drugo tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti, da se Italiji naložijo denarne sankcije, in tej tožbi je Sodišče ugodilo. Sodba Komisija/Italija z dne 12. marca 2020, C‑576/18

Splošno sodišče je razglasilo ničnost sklepa Komisije o opredelitvi irskih davčnih stališč v korist družbe Apple za nezakonito državno pomoč. Po mnenju Komisije je Irska družbi Apple priznala približno 13 milijard EUR nezakonitih davčnih ugodnosti, ki bi jih država članica torej morala izterjati od upravičenca. Vendar je Splošno sodišče odločilo, da Komisija ni uspela zadostno dokazati, da zadevna davčna stališča dajejo selektivno gospodarsko prednost družbi Apple in pomenijo državno pomoč v korist te družbe. Sodba Irska/Komisija in Apple Sales International z dne 15. julija 2020, T‑778/16 in T‑892/16

Podobno je Splošno sodišče razglasilo ničnost sklepa Komisije, s katerim so bile za nezdružljive z notranjim trgom razglašene pomoči, ki jih je Avtonomna skupnost Valencija (Španija) dodelila španskima nogometnima kluboma Valencia CF in Elche CF. Po mnenju Komisije so bile te pomoči v obliki poroštva v korist organizacij, povezanih s tema kluboma, za kritje bančnih posojil, ki so bila sklenjena za udeležbo pri povečanju kapitala kluba, s katerim sta bili organizaciji posamezno povezani. Vendar je Splošno sodišče odločilo, da sklep Komisije vsebuje več napak, zlasti v zvezi z obstojem primerljivih jamstev na trgu. Sodbi Valencia Club de Fútbol in Elche Club de Fútbol z dne 12. marca 2020, T‑732/16 in T‑901/16

Nasprotno je Splošno sodišče zavrnilo tožbe zoper sklep Komisije o razglasitvi nezakonitosti pomoči Avtonomne dežele Sardinija v korist več letalskih prevoznikov, ki izvajajo lete na Sardinijo. Ta pomoč, katere namen je bil izboljšati letalske povezave z otokom in zagotoviti njegovo promocijo kot turistične destinacije, je bila prejemnikom ponujena prek upravljavcev glavnih sardinskih letališč. Splošno sodišče je potrdilo, da pomoč ni bila dodeljena tem upravljavcem, ampak zadevnim letalskim prevoznikom, ki jo morajo torej vrniti. Sodbe Volotea, Germanwings in easyJet z dne 13. maja 2020, T‑607/17, T‑716/17 in T‑8/18

Splošno sodišče je prav tako potrdilo sklep Komisije, v skladu s katerim španska davčna shema, ki se uporablja za določene dogovore o finančnem najemu, ki so jih ladjedelnice sklenile z gospodarskimi interesnimi združenji (GIZ), pomeni – kot naložbeni instrument, ki omogoča pridobitev davčne ugodnosti – shemo državne pomoči v korist članov zadevnih GIZ. Po mnenju Komisije je bila ta shema, v okviru katere pomorska družba plovila ne kupi neposredno pri ladjedelnici, ampak prek GIZ, delno nezdružljiva z notranjim trgom v delu, v katerem je ta shema dovoljevala, da so tudi pomorske družbe deležne od 20 do 30 % znižanja nakupne cene plovil, ki jih zgradijo španske ladjedelnice. Sodba Španija/Komisija z dne 23. septembra 2020, T‑515/13 RENV in druge

Nazadnje je Splošno sodišče potrdilo sklep, s katerim je Komisija ugotovila, da je neomejeno državno poroštvo, ki ga je Francija odobrila IFP Énergies nouvelles (IFPEN), francoski osebi javnega prava, ki je zadolžena zlasti za raziskave in razvoj na energetskem področju, ukrep, ki je deloma državna pomoč. Splošno sodišče je zavzelo stališče, da IFPEN in Francija nista uspeli ovreči domneve, da je dodelitev takega poroštva njenemu upravičencu zagotovila gospodarsko prednost pred njenimi konkurenti. Sodba Francija/Komisija in drugi z dne 5. oktobra 2020, T‑479/11 RENV in druge

Splošno sodišče je potrdilo obstoj – ki ga je dokazala Komisija – omejevalnega sporazuma na trgu čipov za kartice med več podjetji, ki so usklajevala svojo cenovno politiko. Splošno sodišče je vseeno znižalo globo, ki jo je Komisija naložila zlasti družbi Infineon, pri čemer je upoštevalo omejeno število protikonkurenčnih stikov, ki jih je ta imela s svojimi konkurenti, in nezadostnost dokaza v zvezi z enim od stikov, ki jih je ugotovila Komisija. Sodba Infineon Technologies z dne 8. julija 2020, T‑758/14 RENV

Splošno sodišče je bilo prvič pozvano, naj se izreče o zakonitosti ureditve, ki jo je sprejela mednarodna športna zveza. Po mnenju Splošnega sodišča je ureditev International Skating Union (Mednarodna drsalna zveza) ovirala svobodno konkurenco s tem, da je določila sankcije proti športnikom, ki se udeležijo tekmovanj v hitrostnem drsanju, ki jih ta zveza ni odobrila. Splošno sodišče je presodilo, da omejitev, ki izhajajo iz sistema predhodne odobritve, ki ga določa zadevna ureditev, ni mogoče upravičiti s ciljem zaščite integritete športa. Sodba International Skating Union z dne 16. decembra 2020, T‑93/18

Splošno sodišče je potrdilo sklep Komisije o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja družbe Lietuvos geležinkeliai AB (LG), nacionalne železniške družbe Litve, na litovskem trgu železniškega tovornega prometa. Družba LG je z družbo Orlen sklenila sporazum o železniškem tovornem prometu zaradi prevoza naftnih derivatov v zahodno Evropo. Družba Orlen je po sporu z družbo LG ta prevoz želela zaupati nacionalni železniški družbi Latvije. Ker je družba LG odpravila železniško progo, ki povezuje kraj odhoda blaga v Litvi z Latvijo, je konkurenčnemu latvijskemu podjetju preprečila sklenitev pogodbe z družbo Orlen. Tako ravnanje je bilo razsojeno kot zloraba prevladujočega položaja. Sodba Lietuvos geležinkeliai AB z dne 18. novembra 2020, T‑814/17

V okviru spora med družbo, ki upravlja hotel v Nemčiji, in družbo nizozemskega prava Booking.com BV, ki upravlja platformo za rezervacijo nastanitev, je Sodišče, na katero se je obrnilo nemško sodišče, presodilo, da hotel, ki uporablja platformo Booking.com, lahko pri sodišču države članice, v kateri ima ta hotel sedež, vloži tožbo zoper slednjo za prenehanje morebitne zlorabe prevladujočega položaja. Družba Booking.com pa je trdila, da je treba tožbo zoper njo vložiti pri sodišču države članice, v kateri ima sedež, čemur Sodišče torej ni sledilo. Sodba Wikingerhof GmbH & Co. KG/Booking.com BV z dne 24. novembra 2020, C‑59/19

Prevladujoči položaj na trgu elektronskih komunikacij in na trgu medijev lahko ogrozi pluralnost informacij. Na tej ugotovitvi je bila sprejeta italijanska ureditev, ki je podjetjem z veliko močjo na prvem trgu prepovedovala, da na drugem trgu pridobijo veliko gospodarsko razsežnost. Vendar je Sodišče v okviru sovražne kampanje za pridobitev delnic italijanske družbe Mediaset, ki jo je vodila francoska družba Vivendi, in spora, ki ji je sledil, presodilo, da taka ureditev, če ni primerna za varstvo pluralnosti informacij, pomeni prepovedano oviro svobodi ustanavljanja. Sodba Vivendi SA z dne 3. septembra 2020, C‑719/18

Na področju koncentracije podjetij je Splošno sodišče razglasilo ničnost sklepa Komisije, s katerim je bil zavrnjen projekt odkupa družbe Telefónica UK s strani družbe Hutchison 3G UK. Presodilo je, da Komisija ni dokazala, da bi zaradi tega odkupa prišlo do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na britanskem trgu mobilne telefonije. Poudarilo je tudi, da Komisija ni dokazala, da bi ta pravni posel povzročil zvišanje cen storitev in zmanjšanje njihove kakovosti. Sodba CK Telecoms UK Investments z dne 28. maja 2020, T‑399/16

V drugi madžarski zadevi je Sodišče presodilo, da so posebni davki, ki se na Madžarskem pobirajo od prometa telekomunikacijskih podjetij in podjetij, ki delujejo v sektorju trgovine na drobno, združljivi s pravom Unije. Ta podjetja, ki so v večinski lasti fizičnih ali pravnih oseb iz drugih držav članic, na zadevnih madžarskih trgih ustvarjajo največji promet in torej v večjem obsegu nosijo te posebne davke. Sodišče je kljub temu presodilo, da ta okoliščina odraža gospodarsko stvarnost teh trgov in torej ne pomeni diskriminacije teh podjetij. Sodbi Vodafone Magyarország in Tesco‑Global Áruházak z dne 3. marca 2020, C‑75/18 in C‑323/18

Splošno sodišče je leta 2020 izdalo prve štiri sodbe v zvezi z odločbami Evropske centralne banke (ECB) o naložitvi denarnih kazni na podlagi bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Razglasilo je delno ničnost treh odločb zaradi njihove nezadostne obrazložitve. V zvezi z metodologijo, ki jo je ECB uporabila za določitev zneska naloženih sankcij, namreč ni bilo navedeno nobeno pojasnilo. Sodbe VQ/ECB z dne 8. julija 2020, T‑203/18, T‑576/18, T‑577/18 in T‑578/18

V zvezi z razlikovalnim učinkom, ki je nujen za veljavnost znamke, je Splošno sodišče opozorilo, da oblika, katere registracija se zahteva kot tridimenzionalna znamka, nima tega učinka, če se znatno ne razlikuje od standarda ali običajev v zadevnem sektorju. V primeru vezalke je navedlo, da novost njene oblike in lepota njenega dizajna sama po sebi ne zadostujeta za ugotovitev obstoja razlikovalnega učinka. Funkcija znamke je namreč označevati trgovski izvor proizvoda in tako omogočiti potrošnikom, da nekatere proizvode povežejo z določenim podjetjem. Sodba Hickies z dne 5. februarja 2020, T‑573/18

Podobno, vendar v primeru figurativne znamke, je Splošno sodišče ugotovilo, da je motiv levje glave, obdane z obroči, ki tvorijo verigo, oblika razširjene in tipične upodobitve gumbov in bižuterije in torej nima razlikovalnega učinka za te proizvode. V drugi zadevi pa je Splošno sodišče očitalo Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, da ni upošteval nekaterih dokazov pri presoji razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo, znamke, sestavljene iz motiva šahovnice za torbe in prtljago. Sodbi Pierre Balmain z dne 5. februarja 2020, T‑331/19 in T‑332/19 / Sodba Louis Vuitton Malletier z dne 10. junija 2020, T‑105/19

Besedna znamka je prav tako brez razlikovalnega učinka, če je omejena na opis značilnosti proizvoda, za katerega se zahteva njena registracija. Splošno sodišče je presodilo, da ima besedna znamka WAVE akvarijske luči lahko razlikovalni učinek, ker izraz „wave“ ne opisuje značilnosti teh luči. Sodba Tetra GmbH z dne 23. septembra 2020, T‑869/19

Prav z vidika šibkega razlikovalnega učinka dveh znakov, ki upodabljata poštni rog za označevanje poštnih storitev, je Splošno sodišče izključilo verjetnost zmede glede teh znakov. Upodobitev poštnega roga na pogosto rumeni podlagi tradicionalno uporabljajo nacionalni izvajalci poštnih storitev v Uniji. Javnost torej poštnega roga ali rumene barve ne bo povezovala z določeno družbo, ampak na splošneje z nedoločenim številom nacionalnih izvajalcev poštnih storitev. Sodba Deutsche Post z dne 11. novembra 2020, T‑25/20

Sodišče je prav tako glede verjetnosti zmede glede dveh znamk, ki pa sta bili v tem primeru vloženi za športne izdelke in oblačila, razsodilo, da ugled nogometaša Lionela Messija lahko nevtralizira vsakršno verjetnost zmede glede njegove znamke MESSI in prejšnje znamke MASSI, ki je v lasti španske družbe. Sodba Messi z dne 17. septembra 2020, C‑449/18 in druge

Splošno sodišče je v drugi zadevi, ki se je nanašala na vprašanje presoje verjetnosti zmede, prav tako poudarilo, da prisotnost istega izraza v dveh znamkah (v tem primeru izraz „Teruel“ v znamkah AIRESANO BLACK EL IBERICO DE TERUEL in JAMON DE TERUEL CONSEJO REGULADOR DE LA DENOMINACION DE ORIGEN) ne zadostuje, da bi prišlo do verjetnosti zmede glede teh znamk. Sodba Consejo Regulador z dne 28. maja 2020, T‑696/18

Glede merila podobnosti dveh znamk je Splošno sodišče ugotovilo, da je besedna znamka LOTTOLAND, ki je bila vložena za industrijske storitve, močno podobna prejšnjim figurativnim znamkam LOTTO, vloženim za igre na srečo. Vendar je poudarilo, da med prvo in drugima znamkama ni povezave, zlasti ob upoštevanju različne narave zadevnih storitev in upoštevnih javnosti. Zaradi tega neobstoja povezave se z uporabo znamke LOTTOLAND ne izkorišča nepošteno razlikovalni učinek ali ugled prejšnjih znamk in ni nevarnosti, da bi se jima povzročila škoda. Sodba Lottoland z dne 11. novembra 2020, T‑820/19

Včasih se zgodi, da spor o razlikovalnih znakih ne poteka med posamezniki ali podjetji, temveč med državami članicami, kot v sporu, ki se je nanašal na uporabo izraza „Teran“ za sorto vinske trte, ki se goji v Sloveniji in na Hrvaškem. Po pristopu Slovenije k Uniji leta 2004 je bilo to ime priznano kot zaščitena označba porekla (ZOP). Leta 2017 je bilo z uredbo določeno, da se lahko izraz „Teran“ od pristopa Hrvaške k Uniji leta 2013 uporablja tudi za nekatera hrvaška vina. Splošno sodišče je zavrnilo predlog Slovenije za razglasitev ničnosti te uredbe, ki omogoča miren soobstoj ZOP brez kršenja načel pravne varnosti in legitimnih pričakovanj. Sodba Slovenija/Komisija z dne 9. septembra 2020, T‑626/17

Splošno sodišče je zavrnilo tožbo za ugotovitev, da je Evropski svet nezakonito zavrnil, da češkega predsednika vlade zaradi zatrjevanega navzkrižja interesov izključi z zasedanj te institucije, ki so se nanašala na sprejetje večletnega finančnega okvira Unije za obdobje 2021–2027. Splošno sodišče je namreč presodilo, da so le države članice pristojne, da med svojimi voditelji držav ali vlad določijo, kdo od teh oseb jih mora zastopati na zasedanjih Evropskega sveta, in da določijo razloge, iz katerih jih ena od teh oseb na zasedanjih te institucije ne more zastopati. Sklep Wagenknecht z dne 17. julija 2020, T‑715/19

H. Shindler in drugi državljani Združenega kraljestva že dolgo prebivajo v Italiji in Franciji. Zato jim ni bilo dovoljeno sodelovati niti na referendumu o Brexitu niti na parlamentarnih volitvah leta 2017, čeprav so bili ti glasovi odločilni za ohranitev njihovega statusa državljanov Unije. Zato so pri Splošnem sodišču vložili tožbo, s katero so predlagali, naj se „ugotovi nedelovanje“ Komisije zaradi njene „nezakonite opustitve ohranitve evropskega državljanstva“. Splošno sodišče je zavrnilo tožbo in razsodilo, da Komisija ni pristojna za sprejetje zavezujočega akta, s katerim bi se od izstopa Združenega kraljestva iz Unije ohranilo evropsko državljanstvo nekaterih državljanov Združenega kraljestva. Sklep Shindler z dne 14. julija 2020, T‑627/19