Nekdanji člani

Paul J. Mahoney
Paul J. Mahoney

Rojen leta 1946; študij prava (Master of Arts, univerza Oxford, 1967; Master of Laws, University College London, 1969); predavatelj na University College London (1967-1973); barrister (London, 1972-1974); administrator, glavni administrator na Evropskem sodišču za človekove pravice (1974-1990); gostujoči profesor prava na univerzi v Saskatchewanu, Saskatoon, Kanada (1988); vodja osebja pri Svetu Evrope (1990-1993); vodja oddelka (1993-1995), namestnik sodnega tajnika (1995-2001), sodni tajnik Evropskega sodišča za človekove pravice (2001-september 2005); predsednik Sodišča za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.

Sean Van Raepenbusch
Sean Van Raepenbusch

Rojen leta 1956; diploma iz prava (Université libre de Bruxelles, 1979); specializacija iz mednarodnega prava (Bruselj, 1980); doktor pravnih znanosti (1989); odgovorni pravne službe Société anonyme du canal et des installations maritimes de Bruxelles (1979-1984); uradnik na Komisiji Evropskih skupnosti (generalni direktorat za socialne zadeve 1984-1988); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1988-1994); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1994-2005); predavatelj na Centre universitaire de Charleroi (mednarodno in evropsko socialno pravo, 1989-1991), na univerzi v Mons-Hainautu (evropsko pravo, 1991-1997), na univerzi v Liègu (pravo evropskih uslužbencev, 1989-1991; pravo institucij Evropske unije, 1995-2005; evropsko socialno pravo, 2004-2005) in od leta 2006 na Université libre de Bruxelles (pravo institucij Evropske unije); avtor številnih strokovnih del o evropskem socialnem pravu in pravu institucij Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005; predsednik Sodišča za uslužbence 7 oktober 2011 do 31. avgusta 2016.

Heikki Kanninen
Heikki Kanninen

Rojen leta 1952; diploma šole za visoke poslovne študije v Helsinkih in pravne fakultete univerze v Helsinkih; strokovni sodelavec na vrhovnem upravnem sodišču Finske; generalni sekretar odbora za reformo pravnega varstva v javni upravi; glavni administrator na vrhovnem upravnem sodišču; generalni sekretar pri odboru za reformo upravnega spora, svetovalec direktorata za zakonodajo ministrstva za pravosodje; namestnik sodnega tajnika Sodišča EFTE; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (1998-2005); član odbora za pritožbe beguncev; podpredsednik odbora za razvoj finskih sodnih institucij; sodnik na Sodišču za javne uslužbence (6. oktober 2005-6. oktober 2009); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2009; podpredsednik/ca od 17. septembra 2013.

Haris Tagaras
Haris Tagaras

Rojen leta 1955; diploma iz prava (univerza v Solunu, 1977); specializacija iz evropskega prava (Institut d'études européennes de l'Université libre de Bruxelles, 1980); doktor pravnih znanosti (univerza v Solunu, 1984); pravnik lingvist pri Svetu Evropskih skupnosti (1980-1982); raziskovalec na centru za mednarodno in evropsko gospodarsko pravo v Solunu (1982-1984); administrator na Sodišču Evropskih skupnosti in na Komisiji Evropskih skupnosti (1986-1990); profesor prava Skupnosti, mednarodnega prava in prava človekovih pravic na univerzi Panteion v Atenah (od 1990); zunanji sodelavec za evropske zadeve na pravosodnem ministrstvu in član stalnega odbora za Lugansko konvencijo (1991-2004); član državne komisije za konkurenco (1999-2005); član državne komisije za pošto in telekomunikacije (2000-2002); član odvetniške zbornice v Solunu, odvetnik pri kasacijskem sodišču; ustanovni član Union des avocats européens (UAE); pridruženi član Académie internationale de droit comparé; sodnik Sodišča za javne uslužbence od 6. oktobra 2005 do 6. oktobra 2011.

Irena Boruta
Irena Boruta

Rojena leta 1950; diploma iz prava z univerze v Wrocławu (1972), doktorica pravnih znanosti (Łodz, 1982); odvetnica v odvetniški zbornici Republike Poljske (od leta 1977); gostujoča raziskovalka (univerza Paris X, 1987-1988; univerza v Nantesu, 1993-1994); strokovnjakinja „Solidarnosc" (1995-2000); profesorica delovnega in evropskega socialnega prava na univerzi v Łodzu (1997-1998 in 2001-2005), redna profesorica na visoki ekonomski šoli v Varšavi (2002), profesorica delovnega in socialnega prava na univerzi Cardinal Stefan Wyszynski v Varšavi (2002-2005); namestnica ministra za delo in socialne zadeve (1998-2001); članica pogajalskega odbora za pristop Republike Poljske k Evropski uniji (1998-2001); predstavnica poljske vlade pri Mednarodni organizaciji dela (1998-2001); avtorica več del o delovnem pravu in evropskem socialnem pravu; sodnica na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 7. oktobra 2013.

Stéphane Gervasoni
Stéphane Gervasoni

Rojen leta 1967; diploma z Institut d'études politiques de Grenoble (1988) in École nationale d'administration (1993); auditeur pri Conseil d'État (sodnik poročevalec na oddelku za spore, 1993-1997, in član oddelka za socialne zadeve, 1996-1997), maître des requêtes pri Conseil d'État (1996-2008); docent na Institut d'études politiques de Paris (1993-1995); komisar vlade pri posebni pritožbeni komisiji za pokojnine (1994-1996); pravni svetovalec na ministrstvu za javne uslužbence in za mesto Pariz (1995-1997); generalni sekretar na prefekturi departmaja Yonne, podprefekt okrožja Auxerre (1997-1999); generalni sekretar na prefekturi departmaja Savoja, podprefekt okrožja Chambéry (1999-2001); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (2001-2005); imenovani član komisije za pritožbe Organizacije severnoatlantske pogodbe (NATO) (2001-2005); sodnik na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2005-2011, predsednik senata 2008-2011); conseiller d'Etat, namestnik predsednika osmega senata oddelka za spore (2011-2013); član komisije za pritožbe Evropske vesoljske agencije (2011-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013.

Horstpeter Kreppel
Horstpeter Kreppel

Rojen leta 1945; univerzitetni študij v Berlinu, Münchnu, Frankfurtu na Majni (1966-1972); prvi državni izpit (1972); sodnik pripravnik v Frankfurtu na Majni (1972-1973 in 1974-1975); Collège d'Europe v Brugesu (1973-1974); drugi državni izpit (Frankfurt na Majni, 1976); uslužbenec zveznega urada za delo in odvetnik (1976); sodnik na delovnem sodišču (zvezna dežela Hessen, 1977-1993); nosilec predmeta na Fachhochschule für Sozialarbeit v Frankfurtu na Majni in na Verwaltungsfachhochschule v Wiesbadnu (1979-1990); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1993-1996 in 2001-2005); ataše za socialne zadeve na veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije v Madridu (1996-2001); sodnik na delovnem sodišču v Frankfurtu na Majni (februar-september 2005); sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2005 do 13. april 2016.

Maria Isabel Rofes i Pujol
Maria Isabel Rofes i Pujol

Rojena leta 1956; študij prava (licenciatura en derecho, Universidad de Barcelona, 1981); specializacija s področja mednarodne trgovine (Mehika, 1983); študije evropskih integracij (gospodarska zbornica v Barceloni, 1985) in prava Skupnosti (Escola d'Administació Pública de Catalunya, 1986); javna uslužbenka na Generalitat de Catalunya (članica pravne službe ministrstva za industrijo in energijo, april 1984-avgust 1986); članica odvetniške zbornice v Barceloni (1985-1987); administratorka, nato glavna administratorka v oddelku za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1986-1994); strokovna sodelavka na Sodišču (kabinet generalnega pravobranilca D. Ruiz-Jaraboja Colomerja, januar 1995-april 2004; kabinet sodnika U. Lõhmusa, maj 2004-avgusta 2009); predavateljica sodnega postopka v pravu Skupnosti na pravni fakulteti (Universitat Autònoma de Barcelona, 1993-2000); številne publikacije in predavanja o evropskem pravu socialne varnosti; članica odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte (2006-2009); sodnica na Sodišču za javne uslužbence od 7. oktobra 2009 do 13. april 2016.

Ezio Perillo
Ezio Perillo

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti in odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Padovi; asistent, nato potrjeni raziskovalec na področju civilnega in primerjalnega prava na pravni fakulteti univerze v Padovi (1977‑1982); predavatelj prava Skupnosti na Collegio Europeo (Parma, 1990‑1998) in na pravnih fakultetah univerze v Padovi (1985‑1987), univerze v Macerati (1991‑1994), univerze v Neaplju (1995) in državne univerze v Milanu (2000‑2001); član znanstvenega odbora Master in European integration univerze v Padovi; uradnik v direktoratu za knjižnico, raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1982‑1984); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnem pravobranilcu G. F. Manciniju (1984‑1988); pravni svetovalec generalnega sekretarja Evropskega parlamenta E. Vincija (1988‑1993); vodja oddelka pravne službe Evropskega parlamenta (1995‑1999); direktor za zakonodajne zadeve in poravnave, medinstitucionalne odnose ter za odnose med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom (1999‑2004); direktor za zunanje odnose Evropskega parlamenta (2004‑2006); direktor za zakonodajne zadeve v pravni službi (2006‑2011); avtor številnih publikacij s področja italijanskega civilnega prava in prava Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016 do 26. septembra 2019.

René Barents
René Barents

Rojen leta 1951; diploma iz prava in specializacija iz ekonomije (univerza Erasmus v Rotterdamu, 1973); doktorat iz pravnih znanosti (univerza v Utrechtu, 1981); raziskovalec na področju evropskega prava in mednarodnega gospodarskega prava (1973‑1974) ter docent evropskega prava in gospodarskega prava na evropskem inštitutu univerze v Utrechtu (1974‑1979) in na univerzi v Leidnu (1979‑1981); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1981‑1986), vodja oddelka „Pravice na podlagi Kadrovskih predpisov“ v kadrovski službi Sodišča Evropskih skupnosti (1986‑1987); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1987‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1991‑2000); vodja oddelka (2000‑2009), nato direktor (2009‑2011) direktorata za raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropske unije; redni profesor (1988‑2003) in zaslužni profesor (od leta 2003) evropskega prava na univerzi v Maastrichtu; svetovalec pritožbenega sodišča v 's-Hertogenboschu (1993‑2011); član kraljeve akademije znanosti Nizozemske (od leta 1993); številne publikacije na področju evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Kieran Bradley
Kieran Bradley

Rojen leta 1957; diploma iz prava (Trinity College, Dublin, 1975–1979); pomočnik raziskovalec senatorke Mary Robinson (1978–79 in 1980); štipendija „Pádraig Pearse“ za študij na Collège d'Europe (1979); podiplomski študij evropskega prava na Collège d'Europe (1979–1980); magisterij iz prava z univerze v Cambridgeu (1980–1981); pripravnik na Evropskem parlamentu (Luxembourg, 1981); strokovni sodelavec v tajništvu pravne komisije Evropskega parlamenta (Luxembourg, 1981–1988); član pravne službe Evropskega parlamenta (Bruselj, 1988–1995); strokovni sodelavec na Sodišču (1995–2000); docent za evropsko pravo na Harvard Law School (2000); član pravne službe Evropskega parlamenta (2000–2003), nato vodja oddelka (2003–2011) in direktor (2011); avtor številnih objav; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktober 2011 do 31. avgusta 2016.

Jesper Svenningsen
Jesper Svenningsen

Rojen leta 1966; študij prava (Candidatus juris), univerza v Aarhusu (1989); odvetniški kandidat pri pravnem svetovalcu danske vlade (1989‑1991); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnemu pravobranilcu C. C. Gulmannu (1991‑1993); vpisan v imenik odvetniške zbornice Danske (1993); odvetnik pri pravnem svetovalcu danske vlade (1993‑1995); predavatelj evropskega prava na univerzi v Københavnu; docent na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) (Luksemburg, 1995‑1997); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (1997); docent, nato pa vršilec dolžnosti ravnatelja EIPA (Luxembourg, 1997‑1999); uradnik v pravni službi nadzornega organa Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) (1999‑2000); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri sodniku C. C. Gulmannu (2003‑2006), nato pri sodniku L. Bayu Larsnu (2006‑2013); sodnik na Sodišču za uslužbence od 7. oktobra 2013 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

João Sant
João Sant'Anna

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze v Lizboni (1980); asistent za upravno pravo na univerzi v Lizboni (1979-1980); študij s področja industrijske lastnine na inštitutu Max-Planck v Münchnu (1982-1984); administrator, nato vodja oddelka na ministrstvu za notranje zadeve (1980-1986); član lizbonske odvetniške zbornice (1981-1986); v Evropskem parlamentu, upravni uslužbenec na generalnem direktoratu za informiranje in stike z javnostjo (1986-1987), na generalnem direktoratu za raziskave in študije (1987-1992), na generalnem direktoratu za kadrovske zadeve, proračun in finance (1992-1996) in v pravni službi (1996-2000); vodja oddelka za upravo in finance (2000-2007), nato vodja pravnega oddelka (2007-2011) in direkcije A (2012-2015) pri Evropskem varuhu človekovih pravic; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. do 31. avgusta 2016.

Alexander Kornezov
Alexander Kornezov

Rojen leta 1978; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2002) in Master of Laws iz evropskega prava s Collège d'Europe (Brugge, 2004); doktorat iz pravnih znanosti (2008); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Bruslju (2004‑2006); docent procesnega prava Evropske unije na univerzi za nacionalno in svetovno ekonomijo v Sofiji (2008‑2012) in univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2010‑2013); izredni profesor prava Evropske unije in mednarodnega zasebnega prava na bolgarski akademiji znanosti (od leta 2014); gostujoči predavatelj na univerzi v Cambridgeu in na KU Leuven; strokovni sodelavec na Sodišču Evropske unije (2007‑2016); ustanovitelj in član upravnega odbora bolgarskega združenja za evropsko pravo; glavni urednik revije za evropsko pravo Evropeiski praven pregled; avtor številnih publikacij s področja evropskega prava; sodnik na Sodišču za uslužbence od 13. aprila 2016 do 31. avgusta 2016, sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016.

Waltraud Hakenberg
Waltraud Hakenberg

Rojena leta 1955; študij prava v Regensburgu in Ženevi (1974-1979); prvi državni izpit (1979); podiplomski študij prava Skupnosti na Collège d'Europe v Brugesu (1979-1980); sodnica pripravnica v Regensburgu (1980-1983); doktorica pravnih znanosti (1982); drugi državni izpit (1983); odvetnica v Münchnu in Parizu (1983-1989); uradnica na Sodišču Evropskih skupnosti (1990-2005); strokovna sodelavka na Sodišču Evropskih skupnosti (kabinet sodnika Janna, 1995-2005); poučevanje na več univerzah v Nemčiji, Avstriji, Švici in Rusiji; častna profesorica na univerzi Saarland (od 1999); članica različnih odborov, združenj in pravnih komisij; številne objave o pravu in sodni praksi Skupnosti; sodna tajnica Sodišča za uslužbence od 30. novembra 2005 do 31. avgust 2016; umrla 20. januarja 2024.

Allan ROSAS
Allan ROSAS

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Turkuju (Finska); profesor prava na univerzi v Turkuju (1978-1981) in Åbo Akademi (Turku/Åbo) (1981-1996); direktor tamkajšnjega inštituta za človekove pravice (1985-1995); različne odgovorne nacionalne in mednarodne univerzitetne funkcije; član znanstvenih združenj; koordinator več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in programov, predvsem na teh področjih: pravo Skupnosti, mednarodno pravo, pravo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno pravo in primerjalna javna uprava; predstavnik finske vlade kot član ali svetovalec finskih delegacij na različnih mednarodnih konferencah in srečanjih; strokovne funkcije v finskem pravnem življenju, predvsem v vladnih in parlamentarnih odborih na Finskem, pa tudi v Združenih narodih, Unescu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope; od leta 1995 glavni pravni svetovalec v pravni službi Evropske komisije, zadolžen za zunanje odnose; od marca 2001 namestnik generalnega direktorja pravne službe Evropske komisije; sodnik na Sodišču od 17. januarja 2002 do 7. oktobra 2019.

Camelia Toader
Camelia Toader

Rojena leta 1963; diploma iz prava (1986), doktorica pravnih znanosti (univerza v Bukarešti, 1997); sodnica pripravnica na prvostopenjskem sodišču v Buftei (1986-1988); sodnica na prvostopenjskem sodišču v petem sektorju v Bukarešti (1988-1992); vpisana v odvetniško zbornico v Bukarešti (1992); predavateljica (1992-2005), nato od leta 2005 profesorica civilnega prava in evropskega pogodbenega prava na univerzi v Bukarešti; več doktorskih študijev in raziskovanje na inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu (1992-2004); vodja oddelka za evropsko integracijo na ministrstvu za pravosodje (1997-1999); sodnica na visokem kasacijskem sodišču (1999-2007); gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju (2000 in 2011); predavateljica prava Skupnosti na nacionalnem inštitutu za sodnike (2003 in 2005-2006); članica uredniškega odbora več pravnih revij; od leta 2010 pridružena članica in od leta 2017 redna članica mednarodne akademije za primerjalno pravo in častna raziskovalka na centru za študije evropskega prava inštituta za pravne raziskave romunske akademije; sodnica na Sodišču od 12. januarja 2007 do 7. oktobra 2021.

Carl Gustav FERNLUND
Carl Gustav FERNLUND

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Lundu (1975); sodni tajnik na prvostopenjskem sodišču v Landskroni (1976-1978); sodnik prisednik na pritožbenem upravnem sodišču (1978-1982); nadomestni sodnik na pritožbenem upravnem sodišču (1982); pravni svetovalec v stalnem odboru za ustavna vprašanja švedskega parlamenta (1983-1985); pravni svetovalec na ministrstvu za finance (1985-1990); direktor oddelka za dohodnino na ministrstvu za finance (1990-1996); direktor oddelka za trošarine na ministrstvu za finance (1996-1998); davčni svetovalec na stalnem predstavništvu Kraljevine Švedske pri Evropski uniji (1998-2000); generalni direktor za pravne zadeve na uradu za davke in carine pri ministrstvu za finance (2000-2005); sodnik na vrhovnem upravnem sodišču (2005-2009); predsednik pritožbenega upravnega sodišča v Göteborgu (2009-2011); sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2011 do 7. oktobra 2019.

Daniel Šváby
Daniel Šváby

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti (univerza v Bratislavi); sodnik na sodišču prve stopnje v Bratislavi; sodnik na pritožbenem sodišču, zadolžen za civilnopravne zadeve, in podpredsednik pritožbenega sodišča v Bratislavi; član oddelka za civilno in družinsko pravo inštituta za pravo ministrstva za pravosodje; začasni sodnik na vrhovnem sodišču, zadolžen za gospodarskopravne zadeve; član Evropske komisije za človekove pravice (Strasbourg); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); sodnik na Sodišču prve stopnje od 12. maja 2004 do 6. oktobra 2009; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2009 do 7. oktobra 2021.

Endre Juhász
Endre Juhász

Rojen leta 1944; diploma iz prava z univerze v Szegedu, Madžarska (1967); madžarski pravniški državni izpit (1970); podiplomski študij primerjalnega prava na univerzi v Strasbourgu, Francija (1969, 1970, 1971, 1972); uradnik v pravni službi ministrstva za zunanjo trgovino (1966-1974), direktor za zakonodajne zadeve (1973-1974); prvi trgovinski ataše madžarskega veleposlaništva v Bruslju, pristojen za vprašanja Skupnosti (1974-1979); direktor na ministrstvu za zunanjo trgovino (1979-1983); prvi trgovinski ataše, nato svetovalec za trgovino madžarskega veleposlaništva v Washingtonu DC, ZDA (1983-1989); generalni direktor na ministrstvu za trgovino in na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1989-1991); glavni pogajalec za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Republiko Madžarsko ter Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami (1990-1991); generalni sekretar na ministrstvu za mednarodne ekonomske odnose, direktor urada za evropske zadeve (1992); državni sekretar na ministrstvu za mednarodne gospodarske odnose (1993-1994); državni sekretar, predsednik urada za evropske zadeve na ministrstvu za industrijo in trgovino (1994); izredni in pooblaščeni veleposlanik, vodja diplomatskega predstavništva Republike Madžarske pri Evropski uniji (januar 1995-maj 2003); glavni pogajalec za pristop Republike Madžarske k Evropski uniji (julij 1998-april 2003); minister brez listnice, pristojen za koordinacijo vprašanj evropske integracije (od maja 2003); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 7. oktobra 2021.

Eleanor Sharpston
Eleanor Sharpston

Rojena leta 1955; študij ekonomije, jezikoslovja in prava na King's College, Cambridge (1973-1977); asistentka in raziskovalka na Corpus Christi College, Oxford (1977-1980); članica odvetniške zbornice (Middle Temple, 1980); barrister (1980-1987 in 1990-2005); strokovna sodelavka pri generalnem pravobranilcu in pozneje sodniku siru Gordonu Slynnu (1987-1990); profesorica evropskega in primerjalnega prava (Director of European Legal Studies) na University College London (1990-1992); profesorica (Lecturer) na pravni fakulteti (1992-1998) in pozneje pridružena profesorica (Affiliated Lecturer) (1998-2005) na univerzi v Cambridgeu; Fellow of King's College, Cambridge (1992-2010); Emeritus Fellow of King's College, Cambridge (od l. 2011); pridružena profesorica in raziskovalka (Senior Research Fellow) na Centre for European Legal Studies na univerzi v Cambridgeu (1998-2005); King's Counsel; Bencher of Middle Temple (2005); Honorary Fellow of Corpus Christi College, Oxford (2010); LL.D (h.c.) Glasgow (2010), Nottingham Trent (2011) in Stockholm (2014); generalna pravobranilka na Sodišču od 11. januarja 2006 do 10 septembra 2020.

Evgeni Tanchev
Evgeni Tanchev

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1975); doktorat iz pravnih znanosti (1979); predavatelj (1977‑1984), docent (1984‑1990) nato profesor na univerzi Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1990‑2013); dekan pravne fakultete univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (1988‑1991); član zakonodajnega sveta pri narodni skupščini Bolgarije (1995‑1997); predstojnik katedre Jean Monnet na novi bolgarski univerzi (2002‑2005); predsednik pravnega sveta pri predsedniku Bolgarije (2002‑2003); sodnik (2003‑2009) nato predsednik (2009‑2012) ustavnega sodišča Bolgarije; predstojnik katedre za ustavno pravo na pravni fakulteti univerze Sveti Kliment Ohridski v Sofiji (2013‑2016); član (2006‑2016) in podpredsednik Beneške komisije Sveta Evrope (2013‑2015); član ustavnega sveta pri varuhu človekovih pravic Bolgarije (2015‑2016); urednik številnih pravnih revij; avtor številnih pravnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 19. septembra 2016 do 7. oktobra 2021.

Gerard Hogan
Gerard Hogan

Rojen leta 1958; diploma iz prava z University College, Dublin (LL.M. leta 1981); doktorat iz pravnih znanosti z University College, Dublin (LL.D. leta 1997); diploma iz prava z univerze v Pensilvaniji (LL.M. leta 1982); barrister-at-law pri Honorable Society of King’s Inns v Dublinu (1984); doktor pravnih znanosti na Trinity College, Dublin (Ph.D. leta 2001); predavatelj prava na Trinity College, Dublin (1982–2007); svetovalec pri odvetniški zbornici Irske (1987–1997); višji svetovalec pri odvetniški zbornici Irske (1997–2010); sodnik na irskem High Court (2010–2014); sodnik na irskem Court of Appeal (2014–2018); avtor številnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2018 do 7. oktobra 2021.

Giovanni Pitruzzella
Giovanni Pitruzzella

Giovanni Pitruzzella, rojen leta 1959 v Palermu (Italija), je diplomiral iz prava na Università degli Studi di Palermo (univerza v Palermu, Italija) leta 1982. V okviru raziskovalne dejavnost pri tej univerzi je od leta 1983 do leta 1986 poučeval ustavno pravo. Nato je poučeval ustavno pravo na Università degli Studi di Cagliari (univerza v Cagliariju, Italija), kjer je od leta 1986 do leta 1997 predaval javno pravo, pozneje pa spet na Università degli Studi di Palermo (univerza v Palermu, Italija). Od leta 2014 do leta 2017 je poučeval ustavno in konkurenčno pravo na Libera Università Internazionale degli Studi Sociali Guido Carli (svobodna univerza za družbene vede Guido Carli, Italija). Je avtor več referenčnih del s področja javnega, ustavnega, upravnega in konkurenčnega prava.

Giovanni Pitruzzella je poleg tega na svoji poklicni poti opravljal več funkcij pri javnih ustanovah. Od leta 1993 do leta 1996 je bil pravni svetovalec italijanske vlade, od leta 1998 do leta 2002 pa predsednik komisije za izvajanje posebnega položaja dežele Sicilije.

Leta 2006 je bil imenovan za člana Commissione di garanzia del diritto di sciopero nei servizi pubblici essenziali (komisija za zagotovitev pravice do stavke v ključnih javnih službah, Italija) in bil od leta 2009 do leta 2011 njen predsednik. Hkrati s to funkcijo je bil od leta 2008 do leta 2011 pravni svetovalec italijanskega ministrstva za zdravje. Med letoma 2011 in 2018 je bil imenovan za predsednika Autorità garante della concorrenza e del mercato italiana (italijanski organ za varstvo konkurence in trga).

Giovanni Pitruzzella je bil aprila 2013 imenovan za člana komisije za institucionalne ekonomske in socialne reforme. Junija istega leta je bil imenovan za strokovnjaka komisije za pripravo ustavnih sprememb.

Generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2018 do 14. novembra 2023.

Henrik Saugmandsgaard Øe
Henrik Saugmandsgaard Øe

Rojen leta 1964; diploma iz prava z univerze v Aarhusu (1991); magisterij iz evropskega prava s Collège d'Europe v Bruggeu (1993); predavatelj na univerzah v Aarhusu (1991-1993) in Københavnu (1999-2001); gostujoči profesor na univerzah v Københavnu in Aalborgu (od leta 2008); odvetnik (član danske odvetniške zbornice) (1995); strokovni sodelavec na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti (1994-1999); tožilec pri tožilstvu v Københavnu (1999-2000) in inšpektor za policijska okrožja (2004-2006); pravni svetovalec pri predstavniku danskega predsednika vlade med pogajanji za pripravo Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (1999-2000); vodja sekcije pri uradu za evropsko pravo (1999-2000); vodja oddelka pri uradu za evropsko pravo in pravo človekovih pravic (2000-2001) ter vodja oddelka pri uradu za stvarno in obligacijsko pravo pri ministrstvu za pravosodje (2001-2006); varuh pravic potrošnikov, ki ga je imenovala danska vlada (2006-2014); sodnik na Østre Landsret v Københavnu (2015); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Jiří Malenovský
Jiří Malenovský

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti Karlove univerze v Pragi (1975); asistent (1974-1990), prodekan (1989-1991) in vodja oddelka za mednarodno in evropsko pravo (1990-1992) na Masarykovi univerzi v Brnu; sodnik na ustavnem sodišču Češkoslovaške (1992); veleposlanik pri Svetu Evrope (1993-1998); predsednik odbora namestnikov ministrov Sveta Evrope (1995); generalni direktor na ministrstvu za zunanje zadeve (1998-2000); predsednik češke in slovaške veje mednarodne zveze pravnikov (1999-2001); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); član zakonodajnega sveta (1998-2000); član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (od l. 2000); profesor mednarodnega javnega prava na Masarykovi univerzi v Brnu (2001); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004  do 6. oktobra 2020.

José Luis da Cruz Vilaça
José Luis da Cruz Vilaça

Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); sodnik Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Michal Bobek
Michal Bobek

Rojen leta 1977; magisterij iz prava in magisterij iz mednarodnih odnosov (Karlova univerza v Pragi); diploma iz angleškega prava in iz prava Evropske unije (univerza v Cambridgeu); Magister Juris (univerza v Oxfordu, St. Edmund Hall); doktorat iz prava (Evropski univerzitetni inštitut v Firencah); študij na svobodni univerzi v Bruslju in na univerzi v Queenslandu (Avstralija); strokovni sodelavec pri predsedniku vrhovnega upravnega sodišča Češke republike (2005-2009), nato vodja oddelka za raziskave in dokumentacijo pri istem sodišču (2008-2009); imenovan za sodnika v Češki republiki (2009); predavatelj (2011-2012) in raziskovalec (2013-2016) na inštitutu za evropsko pravo in za primerjalno pravo univerze v Oxfordu; profesor na Collège d'Europe v Bruggeu (2013-2015); član komisije za pritožbe pri češki nacionalni banki (2013-2015); ad hoc sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (2013-2015); soustanovitelj in predsednik češkega združenja za evropsko in primerjalno pravo; predavatelj in gostujoči profesor na številnih univerzah v Evropi in drugod; avtor številnih publikacij s področja prava Evropske unije, človekovih pravic v Evropi, primerjalnega (javnega) prava in pravne teorije; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Marek Safjan
Marek Safjan

Marek Safjan, rojen leta 1949 v Varšavi (Poljska), je študiral na Uniwersytet Warszawski (univerza v Varšavi, Poljska). Tam je leta 1971 pridobil magisterij iz prava, leta 1980 pa doktorat iz pravnih znanosti. Leta 1990 mu je ta univerza podelila naziv habilitiranega doktorja pravnih znanosti, leta 1998 pa naziv rednega profesorja prava.

Na Uniwersytet Warszawski je začel tudi svojo poklicno pot, in sicer je že leta 1973 začel poučevati pravo kot asistent na inštitutu za civilno pravo. Na tej univerzi je med letoma 1991 in 1998 predaval kot profesor prava in opravljal tudi funkcijo direktorja inštituta za civilno pravo. Nato je bil med letoma 1994 in 1997 prorektor te univerze.

S številnimi deli je aktivno prispeval k pravnoraziskovalnemu delu na področjih civilnega prava, medicinskega prava in evropskega prava, na podlagi česar je med letoma 1991 in 1997 zastopal Poljsko v odboru za bioetiko in odboru za varstvo osebnih podatkov pri Svetu Evrope. Med letoma 1994 in 1998 je bil imenovan za generalnega sekretarja poljskega oddelka združenja Henri Capitant des amis de la culture juridique française.

Ob svoji akademski dejavnosti je bil med letoma 1992 in 1997 direktor oddelka za civilno pravo na Instytut Wymiaru Sprawiedliwości (inštitut za pravo in pravosodje, Poljska).

Poklicno pot v pravosodju je začel na Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče, Poljska), in sicer je bil leta 1997 imenovan za sodnika, leta 1998 pa je postal predsednik navedenega sodišča, pri čemer je to funkcijo opravljal do leta 2006.

Sodnik Sodišča od 7. oktobra 2009 do 31. januarja 2024.

Michail Vilaras
Michail Vilaras

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Atenah (1973); magister iz prava socialne varnosti z univerze Paris II, Panthéon-Sorbonne (1977); odvetnik (1974–1980); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1988–1990), nato glavni administrator v generalnem direktoratu V „Zaposlovanje, industrija, socialne zadeve“ (1990–1994); strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec in od 1999 svetovalec na grškem državnem svetu; nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti; član osrednje skupine za pripravo zakonskih predlogov v Grčiji (1996–1998); direktor pravne službe generalnega sekretariata helenske vlade (1996–1998); sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije (1998–2010, predsednik senata med letoma 2004 in 2010); član vrhovnega sveta upravnih sodišč (2011–2012); član posebnega sodišča za spore o plačah sodnikov in posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2013–2014); član posvetovalnega strokovnega odbora za kandidate za imenovanje v sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (2014–2015); član odbora, ki izda mnenje o primernosti kandidatov za opravljanje funkcije sodišča na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2012–2015); predavatelj evropskega prava na École nationale de la magistrature (1995–1996 in 2012–2015); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Massimo PILOTTI
Massimo PILOTTI

Rojen 1. avgusta 1879 v Rimu; italijanski državljan; doktorat iz prava, sodnik (1901); sodnik na sodišču v Rimu (1913); svetnik na sodišču druge stopnje v Rimu (1923); svetovalec na kasacijskem sodišču (1926); prvi častni predsednik sodišča druge stopnje v Trstu (1930); generalni tožilec na kasacijskem sodišču (1944); predsednik Tribunale superiore delle acque pubbliche (1948); prvi častni predsednik kasacijskega sodišča (1949); namestnik generalnega sekretarja Društva narodov (1932–1937); predsednik mednarodnega inštituta za unifikacijo zasebnega prava (1944); član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (1949); predsednik Sodišča (1952–1958); umrl 29. aprila 1962.

Rosario Silva de Lapuerta
Rosario Silva de Lapuerta

Rojena leta 1954; diplomirana pravnica (Universidad Complutense de Madrid); abogado del Estado v Malagi; abogado del Estado v pravni službi ministrstva za promet, turizem in komunikacije, nato v pravni službi ministrstva za zunanje zadeve; abogado del Estado-Jefe v državni pravni službi za postopke pred Sodiščem in pomočnica generalnega direktorja službe za evropsko in mednarodno pravno pomoč pri Abogacía General del Estado (ministrstvo za pravosodje); članica strokovne skupine Komisije za prihodnjo ureditev sodnega sistema Skupnosti; vodja španske delegacije pri skupini „Prijatelji predsedstva" za reformo sodnega sistema Skupnosti v Pogodbi iz Nice in ad hoc skupine Sveta „Sodišče"; profesorica prava Skupnosti na Escuela Diplomàtica v Madridu; sourednica revije „Noticias de la Unión Europea"; sodnica na Sodišču od 7. oktobra 2003; podpredsednica Sodišča od 9. oktobra 2018 do 7. oktobra 2021.

Donal Patrick Michael Barrington
Donal Patrick Michael Barrington

Rojen leta 1928; irski državljan; Senior Counsel (višji pravni svetovalec), strokovnjak za ustavno in trgovinsko pravo; sodnik High Court; predsednik generalnega sveta odvetniške zbornice Irske; član upravnega sveta King's Inns; predsednik izobraževalne komisije sveta King's Inns; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 10. januarja 1996; umrl 3. januarja 2018.

Petrus SERRARENS
Petrus SERRARENS

Rojen 12. novembra 1888 v Dordrechtu; nizozemski državljan; generalni sekretar mednarodne konfederacije krščanskih sindikatov (1920–1952); odposlanec na številnih mednarodnih konferencah o delu, pomočnik v upravnem svetu mednarodnega urada za delo, predsednik komisije za socialne zadeve Sveta Evrope, član prvega senata (1929) in drugega senata (1939–1952) états généraux; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 26. avgusta 1963.

Antonio Saggio
Antonio Saggio

Rojen 19. februarja 1934; italijanski državljan; sodnik sodišča prve stopnje v Neaplju; svetovalec na sodišču druge stopnje v Rimu in nato na kasacijskem sodišču; uslužbenec službe za zakonodajo na ministrstvu za pravosodje; predsednik splošnega odbora na diplomatski konferenci za izdelavo Luganske konvencije; strokovni sodelavec pri italijanskem generalnem pravobranilcu Sodišča; profesor na višji šoli za javno upravo v Rimu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1995; predsednik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 4. marca 1998; generalni pfravobranilec Sodišča od 5. marca 1998 do 6. oktobra 2000; umrl 26. januarja 2010.

Irena Pelikánová
Irena Pelikánová

Rojena leta 1949; doktorica pravnih znanosti, asistentka za gospodarsko pravo (pred 1989), nato doktorica znanosti, profesorica gospodarskega prava (od l. 1993) na pravni fakulteti Karlove univerze v Pragi; članica vodilnega organa komisije za vrednostne papirje (1999-2002); odvetnica; članica zakonodajnega sveta češke vlade (1998-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 26. septembra 2019.

Otto RIESE
Otto RIESE

Rojen 27. oktobra 1894 v Frankfurtu na Majni; nemški državljan; doktorat iz prava (1921); prisednik na Landgericht v Frankfurtu na Majni (1923); služba na ministrstvu za pravosodje (1925–1928); študij angleškega prava (London, 1928); predavatelj (1932), izredni profesor (1935), redni profesor (1949), dekan pravne fakultete (1950), častni profesor (1951) univerze v Lozani; predsednik senata Bundesgerichtshof v Karlsruheju; član mednarodne tehnične komisije strokovnjakov za zračno pravo (od 1926 naprej); sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 6. februarja 1963; umrl 4. junija 1977.

David Alexander Ogilvy Edward
David Alexander Ogilvy Edward

Rojen 14. novembra 1934; britanski državljan; odvetnik (Škotska); King’s Counsel (Škotska); tajnik in nato blagajnik fakultete za odvetnike; predsednik posvetovalnega odbora; Salvesen profesor evropskih institucij in direktor Europa Institute, univerza v Edinburghu; posebni svetovalec stalnega odbora House of Lords za Evropske skupnosti; častni bencher na Gray’s Inn, London; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 9. marca 1992; sodnik Sodišča od 10. marca 1992 do 7. januarja 2004.

Louis DELVAUX
Louis DELVAUX

Rojen 21. oktobra 1895 v Orp-le-Grand (Belgija); belgijski državljan; doktorat iz prava (1922); vpisan v odvetniško zbornico Louvain, nato Nivelles; poslanec območja Nivelles v Chambre des représentants (1936–1946); minister za kmetijstvo (1945); izstop iz politike (1946) in vrnitev v odvetniško zbornico (1946–1949), predsednik upravnega sveta Office des séquestres (1949–1953), cenzor nacionalne banke, do marca 1953 upravitelj nacionalne družbe za malo zemljiško lastnino, novinarstvo v letih 1931–1940 in 1944–1945: „Le vingtième siècle“, „Le Soir“, „La cité“; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1967; umrl 24. avgusta 1976.

Miro Prek
Miro Prek

Rojen leta 1965; diploma iz prava (1989); LL.M., doktorat, pravniški državni izpit (1994); različne naloge in položaji v javni upravi, zlasti v Službi Vlade RS za zakonodajo (državni podsekretar in namestnik direktorja ter vodja oddelka za evropsko in primerjalno pravo) in v Službi Vlade RS za evropske zadeve (državni podsekretar); član pogajalske skupine za pridružitveni sporazum (1994-1996) in za pristop k Evropski uniji (1998-2002), odgovoren za pravne zadeve; odvetnik; vodja skupine in višji strokovnjak pri projektih za prilagoditev evropski zakonodaji in za evropsko integracijo, zlasti na Zahodnem Balkanu, ki jih financira EU; vodja oddelka na Sodišču Evropskih skupnosti (2004-2006); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2006 do 26. septembra 2019.

Heinrich Kirschner
Heinrich Kirschner

Rojen leta 1938; nemški državljan; sodnik v deželi Nordrhein-Westfalen, uradnik na ministrstvu za pravosodje (oddelek za pravo Skupnosti in pravo človekovih pravic); sodelavec v kabinetu danskega člana Komisije, nato v GD III (notranji trg); vodja oddelka za kazenske zadeve na zveznem ministrstvu za pravosodje; vodja kabineta ministra, nato direktor (Ministerialdirigent) pododdelka za kazenske zadeve; predavatelj na Univerzi v Saarbrucku; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do svoje smrti 6. februarja 1997.

Jacques RUEFF
Jacques RUEFF

Rojen 23. avgusta 1896 v Parizu; francoski državljan; splošni finančni inšpektor; član Institut de France; zunanji član Académie royale des sciences, des lettres et des beaux-arts v Belgiji in Académie nationale dei Lincei; finančni inšpektor (1923); profesor na inštitutu za statistiko univerze v Parizu (1923–1930); vodja misije kabineta g. Poincaréja, predsednika Sveta, minister za finance (1926); član ekonomskega in finančnega sektorja sekretariata Društva narodov (1927); finančni ataše na francoskem veleposlaništvu v Londonu (1930); profesor na École libre des sciences politiques (od 1933 naprej): pomočnik direktorja za splošno gibanje sredstev na ministrstvu za finance (1934); direktor za splošno gibanje sredstev (1936–1939); posebni sodnik pri državnem svetu (1936); namestnik guvernerja Banque de France (1939); pomočnik odposlanca na prvi in drugi skupščini Združenih narodov (1946); francoski član odbora Združenih narodov za gospodarstvo in zaposlitev (1946); častni predsednik Société d'économie politique de Paris in Société de statistique de Paris; častni predsednik Conseil international de la philosophie et des sciences humaines; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 18. marca 1962. Ob ustanovitvi V. republike je vodil odbor strokovnjakov, ki jih je general de Gaulle najel za pripravo in izvedbo načrta za gospodarsko obnovo, katerega eden izmed najbolj odmevnih ukrepov je bila uvedba „franc lourd“. 1962–1974 je bil član Ekonomsko-socialnega sveta. Veliki križ častne legije, član Académie des sciences morales et politiques, Jacques Rueff, kancler Francoskega inštituta, je bil 30. aprila 1964 z 18 glasovi proti 6 za pesnika Andréja Berryja izvoljen na mesto Jeana Cocteauja v Francoski akademiji. 1. aprila 1965 ga je sprejel André Maurois. Umrl 23. aprila 1978.

Charles Léon HAMMES
Charles Léon HAMMES

Rojen 21. maja 1898 v Falku; luksemburški državljan; doktorat iz prava; odvetnik odvetniške zbornice v Luxembourgu (1922–1927); ataše ministrstva za pravosodje (1927–1929); mirovni sodnik (1929–1930); namestnik državnega pravobranilca (1930–1937), sodnik okrožnega sodišča (1937–1945); svetovalec višjega sodišča (1945–1952); sodnik v odboru za spore državnega sveta (1951–1952); izredni profesor na univerzi v Bruslju; strokovni sodelavec državnega sveta Velikega vojvodstva; član komisije Beneluksa za unifikacijo prava; predsednik nacionalnega odbora konference v Haagu o mednarodnem zasebnem pravu, predsednik Commission d'études législatives Velikega vojvodstva; sodnik na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; predsednik Sodišča od 8. oktobra 1964 do 9. oktobra 1967; predsednik arbitražnega sodišča združenja EGS in držav Afrike in Madagaskarja, pridruženih tej skupnosti (1965–1967); umrl 9. decembra 1967.

Christos Yeraris
Christos Yeraris

Rojen leta 1938; grški državljan; višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, nato sodnik pri Državnem svetu; član posebnega višjega sodišča; član sodišč za znamke; upravni svetovalec za uporabo prava Skupnosti; profesor prava Skupnosti na Državni šoli za javno upravo in na Inštitutu za stalno usposabljanje; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 18. septembra 1992.

Adrianus VAN KLEFFENS
Adrianus VAN KLEFFENS

Rojen 14. oktobra 1899; nizozemski državljan; študij prava (Leyden); delo (2 leti) v generalnem sekretariatu Društva narodov v Ženevi; pomočnik sodnika sodišča v Amsterdamu; delo v mednarodnem pomorskem odboru; direktor oddelka za trgovinske sporazume ministrstva za gospodarstvo (1934); med vojno v ujetništvu, svojo funkcijo na ministrstvu ponovno prevzel 1945; tesno povezan z razvojem evropske ekonomske integracije in glavni akter Nizozemske pri projektu zveze Beneluksa; sodnik na Sodišču ESPJ od 10. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; umrl 2. avgusta 1973.

Dimitrios Gratsias
Dimitrios Gratsias

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze v Atenah (1980); magisterij iz javnega prava z univerze Paris I, Panthéon-Sorbonne (1981); diploma univerzitetnega centra za skupnostne in evropske študije (univerza Paris I) (1982); strokovni sodelavec pri državnem svetu (1985-1992); višji strokovni sodelavec pri državnem svetu (1992-2005); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1994-1996); nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti (1998 in 1999); član državnega sveta (2005); član posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2006); član vrhovnega upravnosodnega sveta (2008); inšpektor za upravna sodišča (2009 in 2010); sodnik na Splošnem sodišču od 25. oktobra 2010 do 7. oktobra 2021; sodnik Sodišča od 7. oktobra 2021.

Romain Schintgen
Romain Schintgen

Rojen leta 1939; univerzitetni študij na pravni fakulteti v Montpellierju in na fakulteti ekonomskih znanosti v Parizu; doktor prava (1964); odvetnik (1964); priznani odvetnik (1967); administrator (administrateur général) na ministrstvu za delo in socialno varnost; član (1978-1989) in nato predsednik (1988-1989) Ekonomsko socialnega sveta; direktor Sociẻtẻ nationale de crẻdit et d'investissement in Sociẻtẻ europẻenne des satellites (do 1989); član (1993-1995) in nato predsednik sveta Institut universitaire international Luxembourg (1995-2004); predavatelj na univerzi v Luxembourgu; predstavnik vlade v odboru Evropskega socialnega sklada, v posvetovalnem odboru za prost pretok delavcev in upravnem odboru Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (do 1989); sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 11. julija 1996; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 12. julija 1996 do 14. januarja 2008.

Cornelis Paulus Briët
Cornelis Paulus Briët

Rojen leta 1944; nizozemski državljan; sekretar oddelka za zavarovalno posredovanje pri D. Hudig & Co., nato podjetja Granaria BV; sodnik okrožnega sodišča v Rotterdamu; član Sodišča Nizozemskih Antilov; sodnik kantonalnega sodišča v Rotterdamu; podpredsednik okrožnega sodišča v Rotterdamu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1998.

Guido Berardis
Guido Berardis

Rojen leta 1950; diploma iz prava (univerza La Sapienza v Rimu, 1973), podiplomski študij evropskega prava na Collège d'Europe (Brugge, 1974/1975), uradnik Komisije Evropskih skupnosti (direktorat „Mednarodne zadeve" pri generalnem direktoratu za kmetijstvo, 1975-1976); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1976-1991 in 1994-1995); predstavnik pravne službe Komisije Evropskih skupnosti v Luxembourgu (1990-1991); strokovni sodelavec pri sodniku G. F. Manciniju na Sodišču Evropskih skupnosti (1991-1994); pravni svetovalec članov Komisije Evropskih skupnosti M. Montija (1995-1997) in F. Bolkesteina (2000-2002); direktor direktorata „Javna naročila" (2002-2003), direktorata „Storitve, intelektualna in industrijska lastnina, mediji in varstvo podatkov" (2003-2005) in direktorata „Storitve" (2005-2011) pri generalnem direktoratu Komisije Evropskih skupnosti za notranji trg; glavni pravni svetovalec in vodja skupine „Pravica, svoboda in varnost, civilno in kazensko pravo" v pravni službi Evropske komisije (2011-2012); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2012 do 26. septembra 2019.

Maurice LAGRANGE
Maurice LAGRANGE

Rojen 14. maja 1900 v Meudonu; francoski državljan; opravljen natečaj in vstop v državni svet, nižji strokovni sodelavec drugega razreda (1924), nižji strokovni sodelavec prvega razreda (1929), višji strokovni sodelavec (1934) pri državnem svetu, sodnik v oddelku za finance državnega sveta (1945); zastopnik vlade; kot pravni strokovnjak sodeloval pri pogajanjih, katerih rezultat je bil podpis Pogodbe o ustanovitvi ESPJ (1950); generalni pravobranilec na Sodišču ESPJ od 4. decembra 1952 do 6. oktobra 1958; generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 8. oktobra 1964; umrl 5. septembra 1986.

Bo Vesterdorf
Bo Vesterdorf

Rojen leta 1945; pravnik lingvist na Sodišču Evropskih skupnosti; referent v pravosodnem ministrstvu; sodnik prisednik; pravni svetovalec Stalnega predstavništva Danske pri Evropski gospodarski skupnosti; začasni sodnik na Østre Landsret (dansko pritožbeno sodišče); predstojnik »oddelka za ustavno in upravno pravo« pri pravosodnem ministrstvu; direktor oddelka na pravosodnem ministrstvu; docent; član Pripravljalnega odbora za človekove pravice Sveta Evrope (CDDH), nato član pisarne CDDH; leta 2004 član „Ad-hoc odbora za izobraževanje sodnikov in državnih tožilcev“ na Akademiji za evropsko pravo, Trier, Nemčija; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989; predsednik Sodišča prve stopnje od 4. marca 1998 do 17. septembra 2007.

Karl ROEMER
Karl ROEMER

Rojen 30. decembra 1899; nemški državljan; študij politične ekonomije in prava (Köln, München, Freiburg, Bonn); sodnik prisednik in sodnik (Köln, 1932); odvetnik v Berlinu do 1946; odvetnik na deželnem sodišču in višjem deželnem sodišču v Saarbrückenu; 1947–1952 dejavnost, namenjena zlasti tujemu pravu; zastopanje nemških interesov pred oblastmi in sodišči okupacijskega režima in pred tujimi oblastmi in sodišči; posebne misije za zvezno vlado pred oblikovanjem diplomatskih služb v tujini; sodelovanje pri opravilih posebnega urada „Denar in kredit“ v Homburgu, namenjenih za pripravo denarne reforme (1947–1948); generalni pravobranilec na Sodišču (1953–1973); umrl 21. decembra 1984.

Anthony Michael Collins
Anthony Michael Collins

Rojen leta 1960; diplomiral na Trinity College, Dublin (pravne znanosti) (1984) in Honourable Society of the King's Inns, Dublin (Barrister at Law) (1986); Bencher pri Honourable Society of King's Inns (od l. 2013); pridruženi professor na University College Cork (od l. 2015); član upravnega odbora Irish Centre for European Law (od l. 1997); Barrister at Law (1986-1990 in 1997-2003) in Senior Counsel (2003-2013) pri odvetniški zbornici Irske; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1990-1997); podpredsednik Council of European National Youth Committees (1979-1981); generalni sekretar Zveze evropskih dijaških organizacij (1977-1984); generalni sekretar Irish Union of School Students (1977-1979); član stalnega odbora Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE) pri Sodišču Evropske unije in Sodišču EFTE (2006-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 7. oktobra 2021; generalni pravobranile Sodišča od 7. oktobra 2021.

 

Rafael García-Valdecasas y Fernández
Rafael García-Valdecasas y Fernández

Rojen leta 1946, Abogado del Estado (v mestih Jaén in Granada), sekretar Upravnega gospodarskega sodišča v mestu Jaén, nato v Córdobi, odvetnik (v mestih Jaén in Granada); predstojnik pravne službe za zastopanje pred Sodiščem Evropskih skupnosti v španskem ministrstvu za zunanje zadeve; vodja španske delegacije v delovni skupini Sveta, ki je pripravljala ustanovitev Sodišča prve stopnje; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 2007.

Rino ROSSI
Rino ROSSI

Rojen 14. avgusta 1889 v Chivenni; italijanski državljan; sodnik v Caragliju (1920) in Torinu (1924); predsednik sodišča v Rodiju (1928), dodeljen sodišču v Rimu (1934); sodnik konzularnega sodišča v Kairu (1936); uslužbenec na ministrstvu za zunanje zadeve (1940); predsednik sodišča druge stopnje v Rodiju (1941); svetnik na sodišču druge stopnje v Aquili, nato v Rimu (1945); član državnega tožilstva kasacijskega sodišča (1948); namestnik generalnega tožilca kasacijskega sodišča (1951), predsednik senata kasacijskega sodišča (1958); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; umrl 6. februarja 1974.

Jacques Biancarelli
Jacques Biancarelli

Rojen leta 1948; francoski državljan; inšpektor Uprave za javne prihodke; nižji strokovni sodelavec, nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; pravni svetovalec več ministrstev; predavatelj na več visokih šolah in na različnih inštitutih in univerzah; strokovni sodelavec pri Sodišču; vodja pravne službe pri Crédit Lyonnais; častni predsednik Evropskega združenja za bančno in finančno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 18. septembra 1995; umrl 9. septembra 2020.

Nicola CATALANO
Nicola CATALANO

Rojen 17. februarja 1910 v Castellaneti; italijanski državljan; doktorat iz prava (1932); odvetnik do 1939; po uspešnem natečaju vstop v „Avvocatura dello Stato“ in 1955 namestnik državnega generalnega pravobranilca; asistent na univerzi v Rimu (1939–1950); predstavnik vlade v založniški družbi „Il Giornale d'Italia“ (1944–1946); pravni svetovalec pri „Poligrafico dello Stato“ (1946–1948); zastopnik italijanske vlade v mirovnih komisijah po mirovni pogodbi (1948–1950); pravni svetovalec mednarodne cone v Tangerju (1951–1953) in visoke oblasti ESPJ (1953–1956); pravni strokovnjak italijanske delegacije za izdelavo Rimske pogodbe; avtor več pravniških publikacij; sodnik na Sodišču (1958–1961); umrl 5. avgusta 1984.

Andreas Matthias DONNER
Andreas Matthias DONNER

Rojen 15. januarja 1918 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (1941); pravno sodelovanje s „Schoolraad voor de Scholen met de Bijbel“, po okupatorjevi prepovedi te ustanove svojo dejavnost opravljal na skrivaj (1941–1945); profesor javnega in upravnega prava na univerzi v Amsterdamu (od 1945 naprej); predsednik „Nederlandse Verening voor Administratief Recht“ (1948–1958); od 1955 naprej član Nizozemske kraljeve akademije znanosti; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 1958 do 29. marca 1979, predsednik od 7. oktobra 1958 do 7. oktobra 1964; profesor ustavnega prava na univerzi v Groningenu (1979–1984); umrl 24. avgusta 1992.

Koen Lenaerts
Koen Lenaerts

Rojen leta 1954; diploma in doktorat iz prava (Katoliška univerza Leuven); magister prava, magister javne uprave (Univerza Harvard); izredni profesor na Katoliški univerzi Leuven; gostujoči profesor na Univerzah Burundi, Strasbourg in Harvard; profesor na Collège d'Europe v Brugesu; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; odvetnik in član odvetniške zbornice Bruslja; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 6. oktobra 2003; Sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2003; podpredsednik Sodišča od 9. oktobra 2012 do 8. oktobra 2015; predsednik Sodišča od 8. oktobra 2015.

Alberto TRABUCCHI
Alberto TRABUCCHI

Rojen 26. julija 1907 v Veroni; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Padovi (1928); asistent na inštitutu za filozofijo prava v Padovi (1929); svobodni profesor civilnega prava (1935); profesor civilnega prava v Ferrari (1935–1942); izredni profesor civilnega prava v Benetkah (1941–1942); redni profesor civilnega prava v Padovi od 1942 naprej in predavatelj mednarodnega zasebnega prava na tej univerzi od leta 1953 naprej; direktor inštituta za zasebno pravo v Padovi od 1945 naprej; član „Istituto Veneto“ iz Benetk, akademije v Padovi, Veroni in Ferrari; sodnik od 8. marca 1962 do 12. decembra 1972, nato generalni pravobranilec od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1976; umrl 18. aprila 1998.

Christopher William Bellamy
Christopher William Bellamy

Rojen leta 1946; britanski državljan; barrister, Middle Temple; King's Counsel, specializacija v gospodarskem pravu, evropskem pravu in javnem pravu; soavtor prvih treh izdaj „Bellamy & Child, Common Market Law of Competition“; sodnik Sodišča prve stopnje od 10. marca 1992 do 15. decembra 1999.

Alfred Dittrich
Alfred Dittrich

Rojen leta 1950; študij prava na univerzi Erlangen-Nürnberg (1970-1975); pravnik pripravnik na območju višjega regionalnega sodišča v Nürnbergu (1975-1978); referent na zveznem ministrstvu za gospodarstvo (1978-1982); referent na stalnem predstavništvu Zvezne republike Nemčije pri Evropskih skupnostih (1982); referent na zveznem ministrstvu za gospodarstvo, pristojen za vprašanja prava Skupnosti in konkurence (1983-1992); vodja oddelka „Pravo Evropske unije" (1992-2007) na ministrstvu za pravosodje; vodja nemške delegacije v okviru delovne skupine „Sodišče" pri Svetu; zastopnik nemške vlade v številnih zadevah pred Sodiščem Evropskih skupnosti; sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 26. septembra 2019.

Andreas Kalogeropoulos
Andreas Kalogeropoulos

Rojen leta 1944; grški državljan; odvetnik (Atene); strokovni sodelavec pri sodnikih Chlorosu in Kakourisu pri Sodišču; profesor javnega prava in prava Skupnosti (Atene); pravni svetovalec; prvi ataše pri Računskem sodišču; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1992 do 17. septembra 1998.

Robert LECOURT
Robert LECOURT

Rojen 19. septembra 1908; francoski državljan; doktorat iz prava; odvetnik na Cour d'appel v Parizu; rezervni stotnik; član vodilnega odbora skrivnega gibanja „Résistance“ in član Gibanja za nacionalno osvoboditev; član Assemblée consultative provisoire; poslanec v Parizu (1945–1958); poslanec v Hautes - Alpes (november 1958); minister za pravosodje (večkrat v letih 1948–1958); državni minister, zadolžen za pomoč in sodelovanje med Francosko republiko in državami članicami Skupnosti, nato med čezmorskimi departmaji in čezmorskimi teritoriji in Saharo (januar 1959–avgust 1961); član izvršnega odbora evropskega gibanja; sodnik na Sodišču od 18. maja 1962 do 9. oktobra 1967; predsednik od 10. oktobra 1967 do 25. oktobra 1976; umrl 9. avgusta 2004.

Virpi Tiili
Virpi Tiili

Rojena leta 1942; doktorica pravnih znanosti na univerzi v Helsinkih; asistentka za civilno in gospodarsko pravo na univerzi v Helsinkih; direktorica za pravne zadeve in gospodarsko politiko osrednje trgovinske zbornice Finske; generalna direktorica uprave za varstvo potrošnikov Finske; članica več vladnih odborov in delegacij, med drugim predsednica nadzornega sveta za reklame o zdravilih (1988–1990), članica sveta za zadeve potrošnikov (1990–1994), članica sveta za konkurenco (1991–1994) in članica redakcijskega odbora Nordic Intellectual Property Law Review (1982–1990); sodnica Sodišča prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2009.

Walter STRAUSS
Walter STRAUSS

Rojen 15. junija 1900 v Berlinu, nemški državljan, doktorat iz prava (Heidelberg, 1924); pomožni sodnik na berlinskih sodiščih; zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo (1928–1935); strokovnjak za gospodarstvo; direktor uprave berlinskih bolnišnic; državni sekretar za zvezne zadeve v deželni vladi Hessen, član direktorata deželnih vlad ameriške zasedbene cone v Stuttgartu (1946); namestnik direktorja (1947–1948), nato vodja pravne službe (1948–1949) v upravi za gospodarstvo skupnega gospodarskega območja; član parlamentarnega posvetovalnega odbora (1948–1949); državni sekretar v zveznem ministrstvu za pravosodje (1949–1963); sodnik na Sodišču od 6. februarja 1963 do 28. oktobra 1970; umrl 1. januarja 1976.

Josef Azizi
Josef Azizi

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti ter magisterij iz sociologije in ekonomije z univerze na Dunaju; predavatelj na ekonomski univerzi na Dunaju, na pravni fakulteti univerze na Dunaju in na več drugih univerzah; častni profesor na pravni fakulteti univerze na Dunaju; ministrski svetnik in predstojnik oddelka v uradu zveznega kanclerja; član usmerjevalnega odbora za pravno sodelovanje Sveta Evrope (CDCJ); zastopnik pred Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče) v postopkih presoje ustavnosti zveznih zakonov; koordinator, pristojen za prilagoditev avstrijskega zveznega prava pravu Skupnosti; sodnik na Splošnem sodišču od 18. januarja 1995 do 16. septembra 2013.

Joseph GAND
Joseph GAND

Rojen 28. februarja 1913; francoski državljan; diploma iz prava; podiplomski študij iz javnega prava in politične ekonomije; diploma École libre des sciences politiques; 1963 opravljen izpit za nižjega strokovnega sodelavca pri državnem svetu; zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za reševanje sporov (1947–1950, 1957–1960 in 1962–1964); generalni direktor uprave in javne službe (februar 1959–april 1961); docent na École nationale d'administration (1947–1958) in profesor na Institut d'études politiques v Parizu (1958–1962); generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 6. oktobra 1970; umrl 4. oktobra 1974.

Pernilla Lindh
Pernilla Lindh

Rojena leta 1945; diplomirana pravnica (univerza v Lundu); strokovna sodelavka in sodnica na prvostopenjskem sodišču v Trollhättanu (1971-1974); strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1974-1975); sodnica na prvostopenjskem sodišču v Stockholmu (1975); svetovalka za pravne in administrativne zadeve pri predsedniku pritožbenega sodišča v Stockholmu (1975-1978); posebna odposlanka pri Domstolverket (nacionalna sodna uprava) (1977); svetovalka na uradu ministra za pravosodje (Justice Chancellor) (1979-1980); sodnica prisednica na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1980-1981); pravna svetovalka ministrstva za trgovino (1981-1982); pravna svetovalka, nato direktorica in generalna direktorica pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1982-1995); naziv veleposlanice leta 1992; podpredsednica Marknadsdomstol; odgovorna za pravna in institucionalna vprašanja med pogajanji EGP (podpredsednica, nato predsednica skupine EFTA) in med pogajanji za pristop Kraljevine Švedske k Evropski uniji; sodnica na Sodišču prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2006; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2006 do 6. oktobra 2011.

Riccardo MONACO
Riccardo MONACO

Rojen 2. januarja 1909; italijanski državljan; doktorat iz prava na univerzi v Torinu (1930); svobodni docent za mednarodno pravo (1933); predavatelj na univerzi v Torinu; redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Cagliariju (1939–1940), nato v Modeni (1940–1942); redni profesor na pravni fakulteti v Torinu (1942–1956); redni profesor mednarodnih organizacij na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1956–1964); sodnik na sodišču v Torinu; sodnik pri državnem svetu (po 1948); predsednik častne sekcije državnega sveta (1956); generalni sekretar za diplomatske spore in vodja pravne službe; član inštituta za mednarodno pravo, član stalnega arbitražnega sodišča; sodnik na Sodišču od 8. oktobra 1964 do 3. februarja 1976; umrl 18. januarja 2000.

André Potocki
André Potocki

Rojen leta 1950; francoski državljan; generalni sekretar prvega predsedovanja kasacijskega sodišča (1988); podpredsednik Tribunal de grande instance de Paris (1990); vodja službe za evropske in mednarodne zadeve pri ministrstvu za pravosodje (1991); svetovalec Cour d'appel de Paris in pridruženi profesor na Univerzi Paris X-Nanterre (1994); sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 19. septembra 2001.

Egidijus Bieliūnas
Egidijus Bieliūnas

Rojen leta 1950; diplomiral iz prava na univerzi v Vilni (1973); doktorat iz prava (1978); asistent, višji predavatelj in nato docent na pravni fakulteti univerze v Vilni (1977-1992); svetovalec na pravnem oddelku državnega zbora Republike Litve (1990-1992); svetovalec na veleposlaništvu Litve v Belgiji (1992-1994); svetovalec na veleposlaništvu Litve v Franciji (1994-1996); član Evropske komisije za človekove pravice (1996-1999); sodnik na vrhovnem sodišču v Litvi (1999-2011); docent na katedri za kazensko pravo na univerzi v Vilni (2003-2013); predstavnik Republike Litve pri Skupnem nadzornem organu Eurojusta (2004-2011); sodnik na ustavnem sodišču Republike Litve (2011-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 26. septembra 2019.

Josse J. MERTENS de WILMARS
Josse J. MERTENS de WILMARS

Rojen 22. junija 1912 v St-Niklaas Waasu; belgijski državljan; doktorat iz prava (1934); odvetnik, član Raad van de Orde (1935); doktorat iz političnih in diplomatskih ved (1945); član kabineta in nato predsednik „Vlaamse Conferentie van de Balie“; član Predstavniškega doma (1951–1961); član parlamentarnih komisij za zunanje zadeve, pravo in ustavne spremembe; izredni profesor na pravni fakulteti na univerzi v Louvainu; sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 29. oktobra 1980, predsednik od 30. oktobra 1980 do 10. aprila 1984; umrl 1. avgusta 2002.

Pierre PESCATORE
Pierre PESCATORE

Rojen 20. novembra 1919 v Luxembourgu; luksemburški državljan; doktorat iz prava; pravni svetovalec, politični direktor in generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1946–1967); predavatelj na pravni fakulteti univerze v Liègeu (1951); soustanovitelj inštituta za evropski pravni študij na univerzi v Liègeu (1963); izredni profesor in nosilec katedre prava Evropskih skupnosti (1965); pridruženi član inštituta za mednarodno pravo v času zasedanja v Varšavi (1965); član oddelka za etiko in politične vede na inštitutu Velikega vojvodstva (1967); sodnik na Sodišču od 9. oktobra 1967 do 7. oktobra 1985; umrl 2. februarja 2010.

Rui Manuel Gens de Moura Ramos
Rui Manuel Gens de Moura Ramos

Rojen leta 1950; portugalski državljan; profesor na pravni fakulteti v Coimbri in na pravni fakulteti katoliške Univerze v Portu; predstojnik katedre Jean Monnet; nosilec predavanj (v francoščini) na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1984) in gostujoči profesor na pravni fakulteti Univerze Paris I (1995); predstavnik portugalske vlade pri Komisiji Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (Cnudci), pri Haaški konferenci o mednarodnem zasebnem pravu, pri Mednarodni komisiji za osebni status in pri Odboru za vprašanja državljanstva pri Svetu Evrope; član Inštituta za mednarodno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 31. marca 2003.

Hans KUTSCHER
Hans KUTSCHER

Rojen 14. decembra 1911 v Hamburgu; nemški državljan; študij prava in državoznanstva (Gradec, Freiburg/Brisgau in Berlin); doktorat iz prava (1937, Königsberg/Pr.); uradnik na ministrstvu za gospodarstvo in promet; sekretar zakonodajno-pravnega odbora zveznega sveta in poravnalne komisije zveznega parlamenta in zveznega sveta; sodnik na ustavnem sodišču v Karlsruheju (1955–1970); častni profesor na univerzi v Heidelbergu; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 28. oktobra 1970 do 6. oktobra 1976; predsednik od 7. oktobra 1976 do 31. oktobra 1980; umrl 24. avgusta 1993.

Ignacio Ulloa Rubio
Ignacio Ulloa Rubio

Rojen leta 1967; diploma iz prava z odliko (1985-1990) in doktorski študij (1990-1993) na univerzi Complutense v Madridu; državni tožilec (2000-2003) v Geroni; svetovalec za pravosodje in človekove pravice pri začasnih koalicijskih oblasteh, Bagdad, Irak (2003-2004); sodnik za civilne zadeve na prvi stopnji in preiskovalni sodnik (2003-2007), nato sodnik svetnik, Gerona (2008); namestnik vodje integrirane misije vladavine prava EUJUST LEX za Irak pri Svetu Evropske unije (2005-2006); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču Španije (2006-2011 in 2013); državni sekretar za varnost (2012-2013); civilni strokovnjak za področje vladavine prava in reforme sektorja varnosti pri Svetu Evropske unije (2005-2011); zunanji strokovni sodelavec za področje temeljnih pravic in kazenskega prava pri Evropski komisiji (2011-2013); predavatelj in avtor več publikacij; sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 26. septembra 2019.

John D. Cooke
John D. Cooke

Rojen leta 1944; leta 1966 postane barrister (odvetnik) na Irskem; prav tako barrister (odvetnik) v Angliji in Walesu, Severni Irski in Novem Južnem Walesu; odvetnik med letoma 1966 in 1996; leta 1980 postane član Inner Bar na Irskem (Senior Counsel) in leta 1991 v Novem Južnem Walesu; predsednik Sveta odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCBE) med letoma 1985 in 1986; gostujoči profesor na pravni fakulteti University College Dublin; član Chartered Institute of Arbitrators; predsednik Royal Zoological Society na Irskem med letoma 1987 in 1990; član uprave Honorable Society of Kings Inns, Dublin; častni član uprave Lincoln's Inn, London; sodnik na Sodišču prve stopnje od 10. januarja 1996 do 15. septembra 2008; umrl 29. aprila 2022.

Alain Louis DUTHEILLET de LAMOTHE
Alain Louis DUTHEILLET de LAMOTHE

Rojen 25. avgusta 1919 v Limogesu; francoski državljan; doktorat iz prava; diploma iz angleškega leposlovja; nekdanji študent École nationale d'administration (1945–1947); nižji strokovni sodelavec, zatem višji strokovni sodelavec pri državnem svetu (1954); sodnik pri državnem svetu (1969); zastopnik vlade v oddelku državnega sveta za sporne zadeve (1957–1969) in na sodišču za spore (1965–1970); v posameznih obdobjih dodeljen odboru ministrov za evropsko gospodarsko sodelovanje (1948–1951), kabinetu predsednika Sveta (1952), kabinetu ministra za narodno obrambo (1952–1954), kabinetu pravosodnega ministra (1969–1970); delegacije v tujini v obliki tehnične pomoči; docent na École nationale d'administration in na Institut d'études politiques v Parizu; redno sodelovanje z več pravnimi revijami; generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 1970 do smrti 2. januarja 1972.

Jörg Pirrung
Jörg Pirrung

Rojen leta 1940; znanstveni asistent na Univerzi v Marburgu; doktor pravnih znanosti (Univerza v Marburgu); referent, kasneje predstojnik referata za mednarodno zasebno pravo, nazadnje predstojnik pododdelka za civilno pravo v Zveznem pravosodnem ministrstvu; član Upravnega sveta pri Unidroit (1993–1998); predsednik komisije Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu za izdelavo Konvencije o varstvu otrok (1996); honorarni profesor na Univerzi v Trierju (mednarodno zasebno in procesno pravo, evropsko pravo); od leta 2002 član strokovnega sosveta Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu; sodnik na Sodišču prve stopnje od 11. junija 1997 do 17. septembra 2007; umrl 24. oktobra 2019.

Henri MAYRAS
Henri MAYRAS

Rojen 29. marca 1920 v Charenton-le-Pontu (Val-de-Marne); francoski državljan; podiplomski študij javnega prava in politične ekonomije; predstavnik vlade v francosko-italijanski mirovni komisiji (1949 –1951); tehnični svetovalec v kabinetu pravosodnega ministra (1952–1953); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, zatem višji strokovni sodelavec (1954), sodnik pri Državnem svetu (1972); pravni svetovalec na francoskem veleposlaništvu v Maroku (1956–1958); zastopnik vlade v oddelku Državnega sveta za spore (1958–1961); predsednik upravnega senata vrhovnega sodišča v Maroku (1961–1964); direktor sodniških služb na ministrstvu za pravosodje (1964); docent na École nationale d'administration; predavatelj na pravni fakulteti v Rabatu; profesor na École marocaine d'administration; generalni pravobranilec Sodišča od 22. marca 1972 do 18. marca 1981; umrl 9. julija 1995.

Paolo Mengozzi
Paolo Mengozzi

Rojen leta 1938; profesor za mednarodno pravo in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti Univerze v Bologni; doktor honoris causa Univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II, Georgia (Atene) in na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na Univerzi v mestu Nijmegen; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropske skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in direktor zasedanja Centra za raziskave Akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno WTO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018.

Cearbhall O
Cearbhall O'DALAIGH

Rojen 12 . februarja 1911; irski državljan; diploma iz keltskih študij (University College, Dublin, 1933); barrister, King's Inn (1934); Senior Counsel (1945); bencher, King's Inn (1946); državni generalni pravobranilec (1946–1948 in 1951–1953); sodnik vrhovnega sodišča (1953–1961); predsednik vrhovnega sodišča (1961–1973); sodnik Sodišča (od 9. januarja 1973 do 12. decembra 1974); predsednik Irske (1974–1976); umrl 21. marca 1978.

Arjen W. H. Meij
Arjen W. H. Meij

Rojen leta 1944; sodnik na vrhovnem sodišču Nizozemske (1996); sodnik in podpredsednik College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za trgovino in industrijo) (1986); namestnik člana na Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za socialno varnost) in na Tariefcommissie (komisija za carinsko tarifo); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1980); strokovni sodelavec za evropsko pravo na pravni fakulteti univerze v Groningenu in asistent raziskovalec na University of Michigan Law School; član mednarodnega sekretariata trgovinske zbornice v Amsterdamu (1970); sodnik Sodišča prve stopnje od 17. septembra 1998 do 13. septembra 2010.

Leopoldo Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín
Leopoldo Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze Complutense v Madridu (1979) in magisterij s Fletcher School of Law and Diplomacy univerze Tufts (Združene države) (1985); profesor prava na univerzi CEU San Pablo (1985-1993); pravni svetovalec pri državnem svetu (1983-1996); generalni sekretar pri Center for the Advanced Study in the Social Sciences fundacije Juan March (1991-1996); podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve (1996-2001); pravnik v podjetju (2001-2003); odvetnik (2004-2005); vodja magistrskega študija mednarodnih odnosov in profesor prava na Instituto de Empresa (2007-2013); višji pravni svetovalec pri državnem svetu (2005-2016); sodnik na Splošnem sodišču od 13. aprila 2016 do 26. septembra 2019.

Max SØRENSEN
Max SØRENSEN

Rojen 19. februarja 1913 v Kopenhagnu; danski državljan; študij prava na univerzi v Kopenhagnu in na Institut universitaire des Hautes études internationales v Ženevi; doktorat iz prava (1946); služba na danskem ministrstvu za zunanje zadeve, položaj v Bernu in Londonu (1938–1945); profesor mednarodnega in ustavnega prava na univerzi v Aarhusu (od 1947 naprej); sodnik ad hoc na meddržavnem sodišču za zadeve v zvezi s kontinentalno ploščo v Severnem morju (1968–1969); član stalnega arbitražnega sodišča; član Institut de droit international; sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 8. oktobra 1979; umrl 11. oktobra 1981.

Gerhard REISCHL
Gerhard REISCHL

Rojen 17. julija 1918 v Münchnu; nemški državljan; doktorat iz prava na univerzi v Münchenu (1950); drugi državni izpit iz pravnih znanosti (1951); nadomestni sodnik, nato sodnik občinskega sodišča svetovalec na bavarskem državnem ministrstvu (1951-1954); sodnik občinskega sodišča v Münchnu (1954–1955); v službi ministrov, pooblaščenih za zastopanje Bavarske na zvezni ravni (1955–1956); višji vladni svetovalec, nato vladni direktor v uradu kanclerja v Münchnu (1956–1958); sodnik višjega državnega sodišča v Münchnu (1958–1961); poslanec v zveznem parlamentu (1961–1972); državni sekretar za odnose s parlamentom na zveznem ministrstvu za finance (1969–1971); član evropske skupščine (1971–1973); generalni pravobranilec Sodišča od 9. oktobra 1973 do 11. januarja 1984; umrl 16. aprila 1998.

Nicholas James Forwood
Nicholas James Forwood

Rojen leta 1948; diploma z univerze v Cambridgeu (BA 1969, MA 1973) (strojne znanosti in pravo); od leta 1970 vpisan v angleško odvetniško zbornico, odvetnik v Londonu (1971-1999) in v Bruslju (1979-1999); od leta 1981 vpisan v irsko odvetniško zbornico; leta 1987 pridobil naziv Queen's Counsel; leta 1998 imenovan za člana uprave (bencher) Middle Temple; zastopnik angleške in valižanske odvetniške zbornice pri svetu odvetniških združenj Evropske unije (CCBE) in predsednik stalne delegacije CCBE pri Sodišču (1995-1999); član vodstvenega organa World Trade Law Association in European Maritime Law Organisation (1993-2002); sodnik na Splošnem sodišču od 15. decembra 1999 do 7. oktobra 2015.

Hubert Legal
Hubert Legal

Rojen leta 1954, clan Conseil d'État (Francija), diplomant École normale supérieure Saint-Cloud in École nationale d'administration, profesor (»professeur agrégé«) za angleški jezik (1979–1985), porocevalec, nato »commissaire du gouvernement« pred raznimi senati Državnega sveta (1988–1993), pravni svetovalec stalnega predstavništva Francije pri Združenih narodih v New Yorku (1993–1997), strokovni sodelavec v kabinetu sodnika Puissocheta na Sodišcu Evropskih skupnosti (1997–2001), sodnik na Sodišcu prve stopnje od 19. septembra 2001 do 17. septembra 2007.

Jean-Pierre WARNER
Jean-Pierre WARNER

Rojen 24. septembra 1924; britanski državljan; februarja 1943 vstopil v britansko armado; rekrut v brigadi žandarjev; sodeloval v vojaških operacijah v Evropi in Aziji; vojaško kariero končal kot Acting Major (1947); diploma iz prava (B.A., 1948); vpisan med odvetnike Lincoln's Inna (januar 1950); Barrister pri Chancery Bar (1950–1972); bencher pri Lincoln's Inn (od 1966); svetnik, Royal Borough of Kensington (1959–1968); direktor Warner & Sons Ltd. in podružnic (1952–1970); Queen's Counsel (november 1972); generalni pravobranilec Sodišča od 9. januarja 1973 do 26. februarja 1981; umrl 1. februarja 2005.

Virgilijus Valančius
Virgilijus Valančius

Virgilijus Valančius, rojen leta 1963 v Plungėju (Litva), je leta 1986 pridobil diplomo iz prava na Vilniaus universitetas (univerza v Vilni, Litva), leta 2000 pa doktorat iz pravnih znanosti na Mykolo Romerio universitetas (univerza Mykolas Romeris, Litva). Leta 2008 je pri Mykolo Romerio universitetas podal vlogo za habilitacijo in ta univerza mu je ta naziv podelila istega leta.

Virgilijus Valančius je leta 1986 začel poklicno pot kot državni tožilec, to funkcijo pa je opravljal do leta 1990. Od leta 1991 do leta 1994 je opravljal sodniško službo v svoji rojstni državi, in sicer najprej kot sodnik, nato pa od leta 1993 do leta 1994 kot podpredsednik Vilniaus miesto apylinkės teismas (okrožno sodišče v Vilni, Litva). Med letoma 1995 in 2002 je bil sodnik na Lietuvos apeliacinis teismas (višje sodišče Litve), kjer je tudi predsedoval civilnemu senatu. Od leta 2002 do leta 2013 je bil sodnik na Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas (vrhovno upravno sodišče Litve), pri čemer je bil med letoma 2002 in 2008 predsednik tega sodišča.

Virgilijus Valančius je leta 1997 začel poučevati kot predavatelj na Vilniaus universitetas. Poleg tega je poučeval na Mykolo Romerio universitetas, in sicer od leta 1998 do leta 2000 kot predavatelj, nato pa od leta 2000 do leta 2008 kot izredni profesor. Med letoma 2002 in 2006 je bil vodja oddelka za civilni postopek, leta 2008 pa je bil imenovan za profesorja.

Od leta 2006 do leta 2008 je bil predsednik Evropskega sodniškega združenja (AEJ), od leta 2006 do leta 2014 pa je opravljal naloge podpredsednika Mednarodnega združenja sodnikov (IAJ). Poleg tega je bil od leta 2000 do leta 2014 član Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) in na tej podlagi od leta 2010 do leta 2013 član upravnega odbora Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe). Med letoma 2008 in 2011 je bil tudi član posvetovalnega odbora na Akademiji za evropsko pravo (ERA).

Sodnik Splošnega sodišča od 13. aprila 2016 do 27. septembra 2023.

Alexander J. MACKENZIE STUART
Alexander J. MACKENZIE STUART

Rojen 18. novembra 1924; britanski državljan; odvetnik pri Scottish Bar (1951); Queen's Counsel (1963); sodnik na „Court of Session“ (škotsko vrhovno sodišče, 1972); sodnik Sodišča od 9. januarja 1973 do 6. oktobra 1988; predsednik od 10. aprila 1984 do 6. oktobra 1988; v priznanje za njegove zasluge je bil povzdignjen v barona Združenega kraljestva z nazivom Lord Mackenzie-Stuart of Dean; umrl 1. aprila 2000.

Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro
Maria Eugénia Martins de Nazaré Ribeiro

Rojena leta 1956; študij v Lizboni, Bruslju in Strasbourgu; odvetnica na Portugalskem in v Bruslju; svobodna raziskovalka na Institut d'études européennes de l'université libre de Bruxelles; strokovna sodelavka pri J. C. Moitinhu de Almeidi, portugalskem sodniku na Sodišču (1986-2000), nato pri predsedniku Splošnega sodišča B. Vesterdorfu (2000-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 31. marec 2003 do 19. septembra 2016.

Zoltán Csehi
Zoltán Csehi

Rojen leta 1965; diploma iz prava z univerze Loránd Eötvös v Budimpešti (1990) in iz umetnostne zgodovine (1992) ter Master of Laws z univerze v Heidelbergu (1991); doktorat iz pravnih znanosti (2004); član odvetniške zbornice v Budimpešti (1995-2016); izredni profesor prava (1991-2005) in profesor prava (2005-2016) na univerzi Loránd Eötvös; vodja oddelka za trgovinsko pravo (2007-2013), nato vodja oddelka za zasebno in trgovinsko pravo ter profesor (2013-2016) na katoliški univerzi Péter Pázmány v Budimpešti; gostujoči profesor na katoliški univerzi v Lyonu (2013-2016); arbiter na Stalnem arbitražnem sodišču pri madžarski borzi in ad hoc arbiter (2004-2016); sodnik na Splošnem sodišču od 13. aprila 2016 do 7. oktobra 2021; sodnik Sodišča od 7. oktobra 2021.

Andreas O
Andreas O'KEEFFE

Rojen 4. oktobra 1912; irski državljan; LL. B., University College Dublin (1936); barrister, Kings Inns, Dublin (1935); višji pravni svetovalec („Senior Counsel“) (1951); višji sodnik na Kings Inns (1954); član parlamenta, izvoljen za državnega generalnega pravobranilca (1954 in 1957–1965); sodnik vrhovnega sodišča (1965); predsednik glavnega civilnega sodišča v Angliji in Walesu (1966); sodnik Sodišča od 12. decembra 1974 do 16. januarja; umrl 29. decembra 1994.

Franklin Dehousse
Franklin Dehousse

Rojen leta 1959; diploma iz prava (univerza v Liègeu, 1981); sodelavec (Fonds national de la recherche scientifique, 1985-1989); pravni svetovalec v poslanski zbornici (1981-1990); doktor pravnih znanosti (univerza v Strasbourgu, 1990); profesor (univerzi v Liègeu in Strasbourgu, Collège d'Europe, Institut royal supérieur de Défense, univerza Montesquieu v Bordeauxu; Collège Michel Servet univerz v Parizu; fakultete Notre-Dame de la Paix v Namurju); posebni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve (1995-1999); direktor evropskih študij na Institut royal des relations internationales (1998-2003); sodnik prisednik na Conseil d'État (2001-2003); svetovalec Evropske komisije (1990-2003); član Observatoire Internet (2001-2003); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktober 2003 do 19. septembra 2016.

Ena Cremona
Ena Cremona

Rojena leta 1936; diploma iz jezikov s kraljeve univerze na Malti (1955); doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1958); odvetnica na Malti od leta 1959; pravna svetovalka pri nacionalnem svetu za ženske (1964-1979); članica komisije za javne uslužbence (1987-1989); članica upravnega odbora Lombard Bank (Malta) Ltd, predstavnica države kot delničarke (1987-1993); članica volilne komisije od leta 1993; članica komisije za doktorate na pravni fakulteti kraljeve univerze na Malti; članica Evropske komisije proti rasizmu in netolerantnosti (ECRI) (2003-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 22. marca 2012; umrla 24. mája 2024.

Giacinto BOSCO
Giacinto BOSCO

Rojen 25. januarja 1905 v Caseri; italijanski državljan; diploma iz prava, univerza v Neaplju (1925); podsekretar na ministrstvu za zunanje zadeve (1927–1932); profesor mednarodnega prava na univerzi v Rimu (1932); dekan pravne fakultete na univerzi v Urbinu (1932); profesor mednarodnega prava, univerza v Firencah (1933–1940), univerza v Rimu (1940–1975); direktor inštituta za mednarodno pravo ekonomsko-poslovne fakultete na univerzi v Rimu (po 1966); senator (1948–1972); državni podsekretar na ministrstvu za obrambo (1953–1958); podpredsednik Senata (1958–1960); minister za javno šolstvo (1960–1962); minister za pravosodje (1962–1963); minister za delo in socialno skrbstvo (1963–1964 in 1966–1968); minister brez listnice za zadeve Združenih narodov (1968–1969 in 1970); minister za finance (1969–1970); minister za pošto in telekomunikacije (1970–1972); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1976 do 6. okotbra 1988; umrl 11. oktobra 1997.

Adolphe TOUFFAIT
Adolphe TOUFFAIT

Rojen 29. marca 1907 v Rennes; francoski državljan; podiplomski študij zasebnega prava; sodnik zastopnik državne uprave na Cour d'appel v Douai, nato v Parizu (1933–1936); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Évreux (1936–1940); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Évreux (1940); direktor službe za raziskave vojnih zločinov (1946); direktor kabineta ministra za obrambo (1947–1949); direktor, odgovoren za informatiko v kabinetu prvega ministra (1949–1953); direktor kabineta prvega ministra, podpredsednik Sveta (1953); sodnik zastopnik državne uprave na sodišču prve stopnje v Seine (1954–1956); direktor kabineta ministra za pravosodje (1957–1958); državni pravobranilec na sodišču prve stopnje v Seini (1958–1961); sodnik na Cour de cassation (1961); generalni inšpektor sodnih služb (1962); prvi predsednik Cour d'appel v Parizu (1962–1968); generalni tožilec na Cour de cassation (1968–1976); sodnik Sodišča od 26. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 12. marca 1990.

Francesco CAPOTORTI
Francesco CAPOTORTI

Rojen 9. februarja 1925 v Neaplju; italijanski državljan; diplomirani pravnik (Neapelj, 1945); asistent na univerzi v Neaplju (1946–1952); doktorat iz mednarodnega prava (1951); predavatelj mednarodnega prava na univerzi v Neaplju (1951–1954); izredni profesor na inštitutu za javno pravo na univerzi v Cagliariju (1954); redni profesor mednarodnega prava na univerzi v Bariju (1955–1968); profesor mednarodnih organizacij na univerzi v Neaplju (1968); direktor Inštituta za javno pravo na ekonomsko-poslovni fakulteti te univerze (1970); profesor mednarodnega zasebnega prava na fakulteti za politične vede na univerzi v Rimu (1970–1976); sodnik Sodišča od 3. februarja do 6. oktobra 1976, nato generalni pravobranilec od 7. oktobra 1976 do 6. oktobra 1982; umrl 4. aprila 2002.

Vilenas Vadapalas
Vilenas Vadapalas

Rojen leta 1954; doktor pravnih znanosti (univerza v Moskvi); habilitacija iz pravnih znanosti (univerza v Varšavi); profesor na univerzi v Vilni: mednarodno pravo (od l. 1981), človekove pravice (od l. 1991) in pravo Skupnosti (od l. 2000); svetovalec vlade za zunanje zadeve (1991-1993); član koordinacijske skupine delegacije za pogajanja za pristop k Evropski uniji; generalni direktor oddelka vlade za evropsko pravo (1997-2004); profesor evropskega prava na univerzi v Vilni, nosilec katedre Jean Monnet; predsednik litovskega društva za študije o Evropski uniji; poročevalec parlamentarne delovne skupine za ustavno reformo, povezano s pristopom Litve; član mednarodne komisije pravnikov (april 2003); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 16. septembra 2013.

Küllike Jürimäe
Küllike Jürimäe

Rojena leta 1962; diploma iz prava z univerze v Tartuju (1981-1986); namestnica državnega tožilca v Talinu (1986-1991); diploma estonske diplomatske šole (1991-1992); pravna svetovalka (1991-1993) in generalna svetovalka pri trgovinski in industrijski zbornici (1992-1993); sodnica na višjem sodišču v Talinu (1993-2004); European Master na področju človekovih pravic in demokratizacije na univerzi v Padovi in univerzi v Nottinghamu (2002-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 23. oktobra 2013; sodnica Sodišča od 23. oktobra 2013.

Thymen KOOPMANS
Thymen KOOPMANS

Rojen 11. avgusta 1929 v Amsterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava (univerza v Amsterdamu, 1953); odvetnik in tožilec v Haarlemu (1953–1956); ataše ministrstva za pravosodje v Hagu (1956–1962); pravni svetovalec v pravni službi Sveta ES (1962–1965); redni profesor (1965–1978), dekan pravne fakultete (1973–1975) na univerzi v Leydnu; član nizozemske Kraljeve akademije znanosti (1978); sodnik pri Hoge Raad (1978–1979); sodnik Sodišča od 29. marca 1979 do 29. marca 1990; umrl 24. decembra 2015.

Ole DUE
Ole DUE

Rojen 10. februarja 1931; danski državljan; direktor na ministrstvu za pravosodje; začasni sodnik na sodišču druge stopnje; član danske delegacije na konferenci v Hagu o mednarodnem zasebnem pravu; sodnik Sodišča od 9. oktobra 1979 do 6. okotbra 1988; predsednik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 21. januarja 2005.

Ottó Czúcz
Ottó Czúcz

Rojen leta 1946; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Szegedu (1971); referent na ministrstvu za delo (1971-1974); predavatelj in profesor (1974-1989), dekan pravne fakultete (1989-1990), prorektor (1992-1997) univerze v Szegedu; odvetnik; član uprave nacionalne pokojninske zavarovalnice; podpredsednik evropskega inštituta za socialno varnost (1998-2002); član znanstvenega sveta mednarodnega združenja za socialno varnost; sodnik na ustavnem sodišču (1998-2004); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016.

Irena Wiszniewska-Białecka
Irena Wiszniewska-Białecka

Rojena leta 1947; diploma iz prava z univerze v Varšavi (1965-1969); raziskovalka (asistentka, docentka, profesorica) na inštitutu pravnih znanosti poljske akademije znanosti (1969-2004); raziskovalka na Inštitutu Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Münchnu (štipendija Foundation AvH; 1985-1986); odvetnica (1992-2000); sodnica na vrhovnem upravnem sodišču (2001-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016; umrla 23. maja 2018.

Ulrich EVERLING
Ulrich EVERLING

Rojen 2. junija 1925 v Berlinu; nemški državljan; doktorat iz prava, univerza v Göttingenu (1952); služba na pravnem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1953); vodja urada na evropskem oddelku zveznega ministrstva za gospodarstvo (1958); vodja evropske političnega oddelka (1970); lektor (1971), častni profesor (1975) na univerzi v Münstru; član izvršnega odbora „Deutsche Wissenschaftliche Gesellschaft für Europarecht“; član upravnega odbora za tuje javno pravo in za mednarodno pravo inštituta Max Planck v Heidelbergu; sodnik Sodišča od 6. oktobra 1980 do 6. oktobra 1988; umrl 20. septembra 2018.

Ingrida Labucka
Ingrida Labucka

Rojena leta 1963; diploma iz prava z univerze v Latviji (1986); inšpektorica na ministrstvu za notranje zadeve za regijo Kirov in mesto Riga (1986-1989); sodnica na sodišču prve stopnje v Rigi (1990-1994); odvetnica (1994-1998 in julij 1999-maj 2000); ministrica za pravosodje (november 1998-julij 1999 in maj 2000-oktober 2002); članica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (2001-2004); poslanka (2002-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 25. februarja 2020.

Pieter VERLOREN van THEMAAT
Pieter VERLOREN van THEMAAT

Rojen 16. marca 1916 v Rotterdamu; nizozemski državljan; doktorat iz prava, univerza v Leydnu (1946); služba na ministrstvu za gospodarstvo in na ministrstvu za zunanje zadeve, med drugim kot generalni svetovalec ministra in direktorja za organizacijo trga (1945–1958); generalni direktor na Komisiji Evropskih skupnosti (1958–1967); profesor socialnega in gospodarskega prava na univerzi v Utrechtu (1967–1981); generalni pravobranilec Sodišča od 4. junija 1981 do 13. januarja 1986; umrl 4. julija 2004.

Barna Berke
Barna Berke

Rojen leta 1966; diploma iz prava z univerze Loránd Eötvös v Budimpešti (1990); Master of Laws z univerze v Stockholmu (1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Budimpešti; pravni svetovalec v madžarskem parlamentu med postopkom pristopa Madžarske k Evropski uniji (1994‑1996 in 2002‑2004); strokovni sodelavec pri predsedniku madžarskega ustavnega sodišča (1997‑2000); podpredsednik organa za konkurenco, nato predsednik sveta za konkurenco (2000‑2002); arbiter pri Stalnem arbitražnem sodišču za finančne in kapitalske trge (2008‑2014); predavatelj (1990‑1994); docent (1995‑1999), nato izredni profesor (2003‑2016) na univerzi Loránd Eötvös v Budimpešti; državni sekretar za evropsko in mednarodno pravosodno sodelovanje na ministrstvu za pravosodje (2014‑2016); sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016 do svoje smrti, 1. avgusta 2021.

Simone ROZÈS
Simone ROZÈS

Rojena 29. marca 1920 v Parizu; francoska državljanka; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava, politične ekonomije in političnih ved; redna atašejka ministrstva za pravosodje (1950); šefinja kabineta ministra za pravosodje (1958); podpredsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1969); direktorica na ministrstvu za pravosodje (1973); upravnica École nationale de la magistrature (1974); predsednica Tribunal de grande instance v Parizu (1976); generalna pravobranilka Sodišča od 18. marca 1981 do 13. februarja 1984.

Verica Trstenjak
Verica Trstenjak

Rojena leta 1962; pravosodni izpit (1987); doktorica pravnih znanosti Univerze v Ljubljani (1995); profesorica (od leta 1996) teorije države in prava ter zasebnega prava; raziskovalka; doktorski študij na Univerzah v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, na Svobodni univerzi v Amsterdamu; gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju, v Freiburgu (Nemčija) in na Bucerius Law School v Hamburgu; vodja pravne službe (1994–1996) in državna sekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1996–2000); generalna sekretarka vlade (2000); od leta 2003 članica komisije za evropski civilni zakonik; nosilka raziskovalnega projekta Humboldt (Humboldtova ustanova); objavila več kot sto pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu; nagrada Društva pravnikov Slovenije „pravnica leta 2003“; članica izdajateljskega sveta več pravnih revij; generalna sekretarka Zveze društev pravnikov Slovenije, članica več društev pravnikov, izmed teh Gesellschaft für Rechtsvergleichung; sodnica na Sodišču prve stopnje od 7. julija 2004 do 6. oktobra 2006; generalna pravobranilka na sodišča od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012.

Enzo Moavero Milanesi
Enzo Moavero Milanesi

Rojen leta 1954; doktorat iz pravnih znanosti (univerza La Sapienza v Rimu); specialistični študij iz prava Skupnosti (Collège d'Europe, Brugge); član odvetniške zbornice, odvetnik (1978-1983); predavatelj prava Skupnosti na univerzah La Sapienza (1993-1996) in Luiss v Rimu (1993-1996 in 2002-2006) ter Bocconi v Milanu (1996-2000); svetovalec italijanskega predsednika vlade za vprašanja s področja Skupnosti (1993-1995); uradnik Evropske komisije: pravni svetovalec in nato vodja kabineta podpredsednika (1989-1992), vodja kabineta komisarja za notranji trg (1995-1999) in konkurenco (1999); direktor generalnega direktorata za konkurenco (2000-2002), namestnik generalnega sekretarja Evropske komisije (2002-2005), generalni direktor skupine političnih svetovalcev (BEPA) pri Evropski komisiji (2006); sodnik Splošnega sodišča od 3. maja 2006 do 15. novembra 2011.

Fernand GRÉVISSE
Fernand GRÉVISSE

Rojen 28. julija 1924; francoski državljan; nižji in nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu Francije; direktor na ministrstvu za pravosodje; generalni direktor za vode in gozdove; generalni direktor na generalnem sekretariatu vlade; sodnik pri Državnem svetu; predsednik prvega pododdelka oddelka za spore; profesor na inštitutu za politične vede; predsednik oddelka Državnega sveta za javna dela; sodnik Sodišča od 4. junija 1981 do 6. oktobra 1982 in od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 11. januarja 2002.

Alexandros CHLOROS
Alexandros CHLOROS

Rojen 15. avgusta 1926 v Atenah; grški državljan; diplomiral iz pravne filozofije, univerza v Oxfordu; predavatelj na University College v Wales Aberystwythu (1954), nato na King's College v Londonu (1959); redni profesor primerjalnega prava na univerzi v Londonu (1966); doktorat iz prava („LL.D.“) na univerzi v Londonu (1972); direktor centra za evropsko pravo na King's College (1974); sodnik Sodišča od 12. januarja 1981 do svoje smrti, 15. novembra 1982.

Gordon SLYNN
Gordon SLYNN

Rojen 17. februarja 1930; britanski državljan; barrister, Master of the Bench, nato Treasurer, Gray's Inn; Queen's Counsel; nižji pravni svetovalec na ministrstvu za delo, nižji in višji svetovalec na finančnem ministrstvu; matičar; sodnik na High Court (Queen's Bench Division); predsednik na Employment Appeal Tribunal (delovno sodišče druge stopnje); gostujoči profesor, univerza v Durhamu, Comellu (Združene države), Mercerju (Združene države), King's College, London; generalni pravobranilec Sodišča od 26. februarja 1981 do 6. oktobra 1988; sodnik od 7. oktobra 1988 do 10. marca 1992; umrl 7. aprila 2009.

Octavia Spineanu-Matei
Octavia Spineanu-Matei

Rojena leta 1967; diplomirana pravnica na univerzi Alexandru Ioan Cuza v Iasi (1990); doktorat iz pravnih znanosti (1999); sodnica na sodišču okrožja 4 v Bukarešti (1991‑1996); sodnica (1996‑1999) in predsednica oddelka (1997‑1999) na sodišču v Bukarešti; sodnica (1999‑2005) in predsednica oddelka (1999‑2003) na pritožbenem sodišču v Bukarešti; članica razširjenega odbora za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu (2006‑2016); predavateljica in nato ravnateljica Nacionalnega sodnega inštituta (2011‑2016); sodnica na Vrhovnem kasacijskem sodišču Romunije (2006‑2016); članica znanstvenega sveta pri nacionalnem sodnem inštitutu in upravnega odbora nacionalne šole za sodne uradnike (2011‑2016); izvoljena članica odbora za doktorski študij na univerzi v Bukarešti (2012‑2016); sodnica na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016  do 7. oktobra 2021; sodnica Sodišča od 7. oktobra 2021.

Teodor Tchipev
Teodor Čipev

Rojen leta 1940; študij prava na univerzi St Kliment Ohridski v Sofiji (1961); doktor prava (1977); odvetnik (1963–1964); pravni svetovalec v državnem cestnem podjetju za mednarodni prevoz (1964–1973); raziskovalec na pravnem institutu bolgarske akademije znanosti (1973–1988); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na pravni fakulteti univerze St Kliment Ohridski v Sofiji (1988–1991); arbiter na arbitražnem sodišču trgovinske in industrijske zbornice (1988–2006); sodnik na ustavnem sodišču (1991–1994); gostujoči profesor na univerzi Paissiy Hilendarski v Plovdivu (februar 2001–2006); minister za pravosodje (1994–1995); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na novi bolgarski univerzi v Sofiji (1995–2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 29. junija 2010.

Kai BAHLMANN
Kai BAHLMANN

Rojen 29. januarja 1927 v Düsseldorfu; nemški državljan; študij prava, univerza v Kölnu, Bonnu in Freiburgu (1947–1951); strokovni sodelavec na sodišču (1952–1956), nato sodnik prisednik (1956) na Oberlandesgericht (višje deželno sodišče) v Kölnu; znanstveni sodelavec na Bundesverfassungsgericht (zvezno ustavno sodišče) (1958–1960); svetovalec na Landsgericht (deželno sodišče) v Kölnu (1959); uradnik (1961), direktor oddelka za javno pravo (1969) na zveznem pravosodnem ministrstvu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 28. maja 2009.

Valeriu M. Ciucă
Valeriu M. Ciucă

Rojen leta 1960; diploma iz prava (1984), doktor prava (1997) (univerza Alexandre Jean Cuza v Iaşi); sodnik prvostopenjskega sodišča v Suceavi (1984–1989); vojaški sodnik vojaškega sodišča v Iaşi (1989–1990); profesor na univerzi Alexandre Jean Cuza v Iaşi (1990-2006); štipendija za specializacijo iz zasebnega prava na univerzi v Rennesu (1991–1992); docent na univerzi Petre Andrei v Iaşi (1999-2002); gostujoči profesor na Université Littoral Côte d'Opale (LAB. RII) (2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 26. novembra 2010.

G. Federico MANCINI
G. Federico MANCINI

Rojen 23. decembra 1927; italijanski državljan; redni profesor delovnega prava (Urbino, Bologna, Rim), primeljalnega zasebnega prava (Bologna); član višjega sodnega sveta (1976–1981); generalni pravobranilec Sodišča (1982–1988); sodnik od 7. oktobra 1988 do svoje smrti, 21. julija 1999.

Santiago Soldevila Fragoso
Santiago Soldevila Fragoso

Rojen leta 1960; diploma iz prava z Universidad Autónoma de Barcelona (1983); sodnik (1985); od l. 1992 sodnik, specializiran za upravne spore, na višjem sodišču na Kanarskih otokih, Santa Cruz de Tenerife (1992 in 1993) in na Audiencia Nacional (Madrid, maj 1998-avgust 2007), kjer je odločal o pravnih sredstvih v davčnih sporih (DDV), o pravnih sredstvih, vloženih zoper določbe predpisov ministrstva za gospodarstvo in njegove odločbe o državnih pomočeh ali premoženjski odgovornosti državne uprave, ter o pravnih sredstvih, vloženih zoper vse sporazume osrednjih gospodarskih regulatorjev na področju bančništva, borznih poslov, energetike, zavarovalništva in varstva konkurence; strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1993-1998); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

Laurent Truchot
Laurent Truchot

Rojen leta 1962; diploma z Institut d'études politiques de Paris (1984); študent École nationale de la magistrature (1986-1988); sodnik na tribunal de grande instance v Marseillu (januar 1988-januar 1990); sodni uradnik oddelka za civilne zadeve na ministrstvu za pravosodje (januar 1990-junij 1992); namestnik vodje in nato vodja splošnega oddelka za konkurenco, potrošnike in preprečevanje goljufij na ministrstvu za gospodarstvo, finance in industrijo (junij 1992-september 1994); tehnični svetovalec ministra za pravosodje (september 1994-maj 1995); sodnik na tribunal de grande instance v Nîmesu (maj 1995-maj 1996); strokovni sodelavec pri generalnem pravobranilcu P. Légerju na Sodišču (maj 1996-december 2001); strokovni svetovalec na Cour de cassation (december 2001-avgust 2007); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

Yves GALMOT
Yves GALMOT

Rojen 5. januarja 1931 v Parizu; francoski državljan; diploma iz prava, podiplomski študij javnega prava; diploma na École nationale d'administration (1956); nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1956); odgovoren za misijo, nato tehnični svetovalec za mladino in šport v kabinetu visokega komisarja (1961); višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu (1962); zastopnik vlade v skupščini za spore v Državnem svetu (1964–1968); namestnik generalnega sekretarja, nato generalni sekretar rudarskega in kemijskega podjetja (1970–1974); upravni in finančni direktor Institut de recherche et de coordination acoustique/musique (IRCAM) (inštitut za akustične in glasbene raziskave in koordinacijo) v Centre Beaubourg (po 1974); sodnik pri Državnem svetu (junij 1981); pravni svetovalec v podjetju za raziskave in naftne dejavnosti (oktober 1981–1982); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1982 do 6. oktobra 1988; umrl 3. oktobra 2017.

Constantinos KAKOURIS
Constantinos KAKOURIS

Rojen 16. marca 1919; grški državljan; odvetnik (Atene); nižji in nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; sodnik pri Državnem svetu; predsednik disciplinskega sodišča za člane sodišč in višjih sodišč; posebni član vrhovnega sodišča; generalni inšpektor upravnih sodišč; član višjega sodnega odbora; predsednik višjega odbora na ministrstvu za zunanje zadeve; sodnik Sodišča od 14. marca 1983 do 6. oktobra 1997; umrl 23. marca 2000.

Kevin O
Kevin O'Higgins

Rojen leta 1946; študij na Crescent College v Limericku, Clongowes Wood College, University College Dublin (B.A. degree in diploma iz evropskega prava) in na Kings Inns; vpisan v irsko odvetniško zbornico od leta 1968; barrister (1968-1982); Senior Counsel (Inner Bar of Ireland, 1982-1986); sodnik na Circuit court (1986-1997); sodnik na irskem High Court (1997-2008); bencher of Kings Inns; predstavnik Irske pri posvetovalnem svetu evropskih sodnikov (2000-2008); sodnik na Splošnem sodišču od 15. septembra 2008 do 16. septembra 2013.

Andrei Popescu
Andrei Popescu

Rojen leta 1948; diploma iz prava z univerze v Bukarešti (1971); podiplomski študij mednarodnega delovnega prava in evropskega socialnega prava, univerza v Ženevi (1973-1974); doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Bukarešti (1980); asistent pripravnik (1971-1973), asistent (1974-1985) in nato predavatelj delovnega prava na univerzi v Bukarešti (1985-1990); glavni raziskovalec na inštitutu za znanstvene raziskave na področju dela in socialne varnosti (1990-1991); namestnik generalnega direktorja (1991-1992), nato direktor (1992-1996) na ministrstvu za delo in socialno varnost; docent (1997), nato profesor na nacionalni šoli za politične in upravne študije v Bukarešti (2000); državni sekretar na ministrstvu za evropsko integracijo (2001-2005); vodja oddelka na zakonodajnem svetu Romunije (1996-2001 in 2005-2009); direktor in ustanovitelj romunske revije za evropsko pravo; predsednik romunskega društva za evropsko pravo (2009-2010); zastopnik romunske vlade pred sodišči Evropske unije (2009-2010); sodnik na Splošnem sodišču od 26. november 2010 do 19. septembra 2016.

Carl Otto LENZ
Carl Otto LENZ

Rojen 5. junija 1930; nemški državljan; odvetnik; notar; generalni sekretar stranke krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu; poslanec v Bundestagu; predsednik pravne komisije in komisije za evropske zadeve v Bundestagu; častni profesor evropskega prava na univerzi dežele Saar (1990); generalni pravobranilec Sodišča od 11. januarja 1984 do 6. oktobra 1997.

Carl Wetter
Carl Wetter

Rojen leta 1949; diploma iz ekonomije (Bachelor of Arts, 1974) in prava (Master of Laws, 1977) z univerze v Uppsali; referent na ministrstvu za zunanje zadeve (1977); član švedske odvetniške zbornice (od l. 1983); član švedske delovne skupine za konkurenčno pravo pri Mednarodni trgovinski zbornici (ICC); predavatelj konkurenčnega prava (univerzi v Lundu in Stockholmu); avtor številnih strokovnih del; sodnik na Splošnem sodišču od 18 marec 2013 do 19. septembra 2016.

Thomas Francis O
Thomas Francis O'HIGGINS

Rojen 31. julija 1916 v Corku; irski državljan; študij prava (University College in King's Inn, Dublin); barrister (1938); višji pravni svetovalec (1954); član „Dail Eireann“ (1948–1973); minister za zdravje (1954–1957); kandidat za predsednika Irske (1966 in 1973); sodnik na High Court (1973); Chief Justice (minister za pravosodje) (1974); sodnik Sodišča od 16. januarja 1985 do 6. oktobra 1991; umrl 25. februarja 2003.

Marco DARMON
Marco DARMON

Rojen 26. jaunarja 1930; francoski državljan; sodni uradnik pravosodnega ministrstva; predavatelj na pravni fakulteti Pariz I; namestnik direktorja v kabinetu pravosodnega ministra; predsednik senata Cour d'appel v Parizu; direktor za civilne zadeve in pravosodje; generalni pravobranilec Sodišča od 13. februarja 1984 do 6. oktobra 1994; umrl 8. avgusta 2017.

Peter George Xuereb
Peter George Xuereb

Rojen leta 1954; diploma iz prava z univerze na Malti (1977); Master of Laws univerze v Londonu (1979); doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Cambridgeu (1982); predavatelj na Ealing College of Higher Education (1982–1984); predavatelj na univerzi v Exetru (1984–1990); glavni predavatelj na univerzi v Londonu, Queen Mary and Westfield College (1990–1993); pravni svetovalec v zasebnem sektorju, nato pravni svetovalec pri malteškem parlamentu (1993–2016); profesor in predstojnik oddelka za evropsko in primerjalno pravo na univerzi na Malti (1993–2016); direktor dokumentacijskega in raziskovalnega središča na univerzi na Malti (1993–2016); predsednik malteškega društva za evropsko pravo; avtor številnih publikacij; sodnik na Splošnem sodišču (2016–2018); sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2018.

Ian Stewart Forrester
Ian Stewart Forrester

Rojen leta 1945; diplomi z univerze v Glasgowu (MA 1965, LLB 1967) (zgodovina in angleška književnost, pravo); magisterij iz civilnega prava z univerze Tulane v Louisiani (MCL 1969); vpis v imenik škotske odvetniške zbornice (1972) in odvetniške zbornice v New Yorku (1977); pridobitev naziva Queen’s Counsel (1988); vpis v imenik angleške in valižanske odvetniške zbornice (1996) in odvetniške zbornice v Bruslju (1999); opravljanje odvetniškega poklica v okviru odvetniških zbornic v Edinburghu, Bruslju, Londonu in New Yorku; gostujoči profesor (1991) in častni doktorat (2009) na univerzi v Glasgowu; bencher (član upravnega odbora) Middle Temple (2012); arbiter pri Mednarodni trgovinski zbornici (ICC), Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) in Mednarodnem športnem razsodišču (CAS); avtor številnih publikacij; sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2015 do 31. januarja 2020.

René JOLIET
René JOLIET

Rojen 17. januarja 1938; belgijski državljan; redni profesor (1974–1984) in izredni profesor (po 1984), pravna fakulteta, univerza v Liègeu (katedra za pravo Evropskih skupnosti); nosilec belgijske katedre na King's Collegeu, London (1977); gostujoči profesor na univerzi v Nancyju (1971–1978), na Europa Instituut univerze v Amsterdamu (1976–1985), na katoliški univerzi v Louvain-la-Neuve (1980–1982) in na Northwestern University v Čikagu (1974 in 1983); predavatelj evropskega prava konkurence na Collège d'Europe v Brugesu (1979–1984); sodnik Sodišča od 10. aprila 1984 do smrti, 15. julija 1995.

Fernand SCHOCKWEILER
Fernand SCHOCKWEILER

Rojen 15. junija 1935; luksemburški državljan; ministrstvo za pravosodje; ataše vlade prvega razreda; zastopnik vlade v odboru za spore Državnega sveta; prvi svetovalec vlade na pravosodnem ministrstvu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1985 do svoje smrti, 1. junija 1996.

Hans Jung
Hans Jung

Rojen leta 1944; nemški državljan; asistent, nato asistent profesor na pravni fakulteti (Berlin); odvetnik (Frankfurt); pravnik lingvist na Sodišču; strokovni sodelavec g. Kutscherja, predsednika Sodišča, nato nemški sodnik na Sodišču; namestnik sodnega tajnika Sodišča; sodni tajnik Sodišča prve stopnje od 10. oktobra 1989 do 5. oktobra 2005; umrl 26. septembra 2009.

Jean MISCHO
Jean MISCHO

Rojen 7. septembra 1938; luksemburški državljan; študij prava in političnih ved na univerzi v Montpellierju, Parizu in Cambridgeu; član pravne službe na Komisiji, glavni direktor kabinetov dveh komisarjev; različne odgovorne službe na ministrstvu za zunanje zadeve Velikega vojvodstva; funkcije namestnika stalnega predstavnika Velikega vojvodstva Luksemburg pri Evropskih skupnostih; generalni pravobranilec Sodišča od 13. januarja 1986 do 6. oktobra 1991 in od 19. decembra 1997 do 6. oktobra 2003; umrl 10. maja  2016.

José Carlos de CARVALHO MOITINHO de ALMEIDA
José Carlos de CARVALHO MOITINHO de ALMEIDA

Rojen 17. marca 1936; portugalski državljan; pravobranilec na sodišču druge stopnje v Lizboni; šef kabineta ministra za pravosodje; namestnik državnega generalnega pravobranilca; direktor kabineta za evropsko pravo; profesor evropskega prava (Lizbona); sodnik Sodišča od 31. januarja 1986 do 6. oktobra 2000.

Gil Carlos RODRÌGUEZ IGLESIAS
Gil Carlos RODRÌGUEZ IGLESIAS

Rojen 26. maja 1946; španski državljan; asistent, nato profesor (univerza v Oviedu in v Freiburg-am-Brisgau, avtonomna univerza v Madridu, univerza Complutense v Madridu in univerza v Granadi); nosilec katedre za javno mednarodno pravo (Granada); sodnik Sodišča od 31. januarja 1986 do 6. oktobra 2003, predsednik od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2003; umrl 17. januarja 2019.

Manuel DIEZ de VELASCO
Manuel DIEZ de VELASCO

Rojen 22. maja 1926; španski državljan; profesor mednarodnega javnega in zasebnega prava na univerzi v Granadi in Barceloni ter na avtonomni univerzi v Madridu; profesor mednarodnega javnega prava na univerzi Complutense v Madridu; sodnik na španskem ustavnem sodišču (1980–1986); član Državnega sveta; član Real Academia de Jurisprudencia (Madrid); sodnik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 20. oktobra 2009.

Manfred ZULEEG
Manfred ZULEEG

Rojen 21. marca 1935; nemški državljan; znanstveni asistent na inštitutu za študije evropskega prava (Köln); redni profesor javnega prava, mednarodnega javnega prava in evropskega prava na univerzi v Bonnu in Frankfurtu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 1. junija 2015.

Walter VAN GERVEN
Walter VAN GERVEN

Rojen 11. maja 1935; belgijski državljan; profesor na „Katholieke Universiteit Leuven“ (KUL), na „University of Chicago“ in na „Universiteit van Amsterdam“ (UvA); podrektor in član akademskega sveta organizacijskega odbora KUL; odvetnik (Dendermonde, Leuven, Bruselj); predsednik bančne komisije; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1988 do 6. oktobra 1994; umrl 8. julija 2015.

Francis Geoffrey JACOBS
Francis Geoffrey JACOBS

Rojen leta 1939, barrister, King's Counsel, uradnik v sekretariatu Evropske komisije za človekove pravice, strokovni sodelavec pri generalnem pravobranilcu J. P. Warnerju, profesor evropskega prava na Univerzi v Londonu, direktor Centre of European Law na King's College, London, avtor več del o evropskem pravu, generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 1988 do 10. januarja 2006.

Giuseppe TESAURO
Giuseppe TESAURO

Rojen 15. novembra 1942; italijanski državljan; redni profesor mednarodnega prava in prava Skupnosti na univerzi v Neaplju; odvetnik na kasacijskem sodišču; član odbora za diplomatske spore na ministrstvu za zunanje zadeve; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1988 do 4. marca 1998; umrl 6. julija 2021.

Paul Joan George KAPTEYN
Paul Joan George KAPTEYN

Rojen 31. januarja 1928; nizozemski državljan; uradnik na ministrstvu za zunanje zadeve; profesor prava mednarodnih organizacij (Utrecht, Leiden); član „Raad van State“; predsednik pravnega oddelka na „Raad van State“; član Kraljeve akademije znanosti; član upravnega odbora Akademije za mednarodno pravo v Haagu; sodnik Sodišča od 29. marca 1990 do 6. oktobra 2000.

Claus Christian GULMANN
Claus Christian GULMANN

Rojen leta 1942; uradnik na ministrstvu za pravosodje; strokovni sodelavec pri sodniku Maxu Sørensenu; profesor mednarodnega javnega prava in dekan pravne fakultete Univerze v Københavnu; odvetnik; predsednik in član arbitraž; sodnik na višjem upravnem sodišču; generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1991 do 6. oktobra 1994; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 10. januarja 2006.

John L. MURRAY
John L. MURRAY

Rojen 17. junija 1943; irski državljan; barrister (1967), nato Senior Counsel (1981); odvetniška praksa pred irskimi sodišči; državni pravobranilec (1987); nekdanji član Državnega sveta; nekdanji član irskega odvetniškega razsodišča; „bencher of the Honourable Society of King's Inns“; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1991 do 5. oktobra 1999; umrl 18. januarja 2023.

David Alexander Ogilvy EDWARD
David Alexander Ogilvy EDWARD

Rojen 14. novembra 1934; britanski državljan; odvetnik (Škotska); King's Counsel (Škotska); tajnik in nato blagajnik fakultete za odvetnike; predsednik posvetovalnega odbora; Salvesen profesor evropskih institucij in direktor Europa Institute, univerza v Edinburghu; posebni svetovalec stalnega odbora House of Lords za Evropske skupnosti; častni bencher na Gray’s Inn, London; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 9. marca 1992; sodnik Sodišča od 10. marca 1992 do 7. januarja 2004.

Antonio Mario LA PERGOLA
Antonio Mario LA PERGOLA

Rojen leta 1931; italijanski državljan; profesor ustavnega prava in javnega splošnega ter primerjalnega prava (Univerze v Padovi, Bologni in Rimu); član Consiglio superiore della Magistratura (1976–1978); sodnik ustavnega sodišča in predsednik ustavnega sodišča (1986–1987); minister za evropske politike (1987-1989); poslanec v Evropskem parlamentu (1989–1994); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 31. decembra 1994; generalni pravobranilec od 1. januarja 1995 do 14. decembra 1999, sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 15. decembra 1999 do 3. maja 2006; umrl 18. julija 2007.

Georges COSMAS
Georges COSMAS

Rojen 14. julija 1932; grški državljan; odvetnik pri odvetniški zbornici v Atenah; 1963 nižji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; docent (1973) in sodnik pri Državnem svetu (1982–1994); član disciplinskega sodišča za člane sodišč; član posebnega vrhovnega sodišča, ki je na podlagi grške ustave pristojno za usklajevanje sodne prakse treh državnih vrhovnih sodišč in zagotovitev sodnega nadzora veljavnosti zakonodajnih in evropskih volitev; član višjega sodnega sveta; višji svetovalec na ministrstvu za zunanje zadeve; predsednik Sodišča druge stopnje za znamke; predsednik posebnega odbora za pripravo zakonov na pravosodnem ministrstvu; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2000.

Jean-Pierre PUISSOCHET
Jean-Pierre PUISSOCHET

Rojen leta 1936; član Conseil d'État (Francija); direktor, pozneje generalni direktor pravne službe pri Svetu Evropskih skupnosti (1968–1973); generalni direktor Nacionalne agencije za zaposlovanje (Agence nationale pour l'emploi) (1973–1975); direktor splošnega sektorja na ministrstvu za industrijo (1977–1979); direktor pravne službe pri OECD (1979–1985); direktor Mednarodnega inštituta za javno upravo (1985–1994); pravni svetovalec, direktor pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1987–1994); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2006; umrl 12. julija 2021.

Philippe LÉGER
Philippe LÉGER

Rojen leta 1938; sodnik, dodeljen na ministrstvo za pravosodje (1966–1970); šef kabineta, pozneje svetovalec v kabinetu ministra za kakovost življenja (1976); svetovalec v kabinetu ministra za pravosodje (1976–1978); namestnik direktorja za kazenske zadeve in pomilostitve na ministrstvu za pravosodje (1978–1983); sodnik na Cour d'Appel de Paris (1983–1986); namestnik šefa kabineta ministra za pravosodje, ministrstvo za pravosodje (1986); predsednik tribunal de grande instance de Bobigny (1986–1993); šef kabineta ministra za pravosodje in generalni pravobranilec na Cour d'appel de Paris (1993–1994); izredni profesor na Univerzi René Descartes (Paris V) (1988–1993); generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1994 do 6. oktobra 2006; umrl 25. januarja 2023.

Günter HIRSCH
Günter HIRSCH

Rojen 30. januarja 1943; nemški državljan; direktor na pravosodnem ministrstvu dežele Bavarske; predsednik ustavnega sodišča svobodne dežele Saške in višjega deželnega sodišča v Dresdnu (1992–1994); častni profesor evropskega prava in prava medicine na univerzi v Saarbrücknu; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1994 do 14. julija 2000.

Michael Bendik ELMER
Michael Bendik ELMER

Rojen 26. februarja 1949; danski državljan; uradnik na pravosodnem ministrstvu v Kopenhagnu (od 1973); vodja službe na pravosodnem ministrstvu (1982–1987 in 1988–1991); sodnik na Østre Landsret (vzhodno sodišče druge stopnje) (1987–1988); podpredsednik Sø- et Handelsretten (sodišče za pomorstvo in trgovino) (1988); zastopnik pravosodnega ministrstva za pravo Skupnosti in človekove pravice (1991–1994); generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 1994 do 18. decembra 1997.

Peter JANN
Peter JANN

Rojen leta 1935; doktorat iz prava na univerzi na Dunaju (1957); imenovan za sodnika in dodeljen na zvezno ministrstvo za pravosodje (1961); sodnik za zadeve s področja medijskega prava na Straf-Bezirksgericht Wien (1963–1966); tiskovni predstavnik ministrstva za pravosodje (1966–1970), nato zaposlen pri oddelku za mednarodne zadeve istega ministrstva; svetovalec odbora za pravosodje in tiskovni predstavnik Parlamenta (1973–1975); imenovan za sodnika ustavnega sodišča (1978); stalni sodnik poročevalec na istem sodišču do konca leta 1994; sodnik Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2009.

Hans RAGNEMALM
Hans RAGNEMALM

Rojen 30. marca 1940; švedski državljan; doktorat iz prava in profesor javnega prava na univerzi v Lundu; profesor javnega prava in dekan na univerzi v Stockholmu; varuh človekovih pravic; sodnik vrhovnega upravnega sodišča; sodnik Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2000; umrl 7. avgusta 2016.

Leif SEVÓN
Leif SEVÓN

Born on 31 October 1941; Finnish national; Doctor of Law (OTL) of the University of Helsinki; Director at the Ministry of Justice; Adviser in the Trade Directorate of the Ministry of Foreign Affairs; Judge at the Supreme Court; Judge at the EFTA Court; President of the EFTA Court; Judge at the Court of Justice from 19 January 1995 to 16 January 2002.

José Luís DA CRUZ VILAÇA
José Luís DA CRUZ VILAÇA

Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); Sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Nial FENNELLY
Nial FENNELLY

Rojen 3. maja 1942; irski državljan; „Master of Arts“ iz ekonomskih znanosti na University College Dublin; barrister; Senior Counsel; predsednik „Legal Air Board“ in „Bar Council“; generalni pravobranilec Sodišča od 19. januarja 1995 do 6. oktobra 2000.

Dámaso RUIZ-JARABO COLOMER
Dámaso RUIZ-JARABO COLOMER

Rojen leta 1949; sodnik; član Consejo General del Poder Judicial; profesor; šef kabineta predsednika Sveta za pravosodje; sodnik ad hoc na Evropskem sodišču za človekove pravice; sodnik na vrhovnem sodišču od leta 1996; generalni pravobranilec Sodišča od 19. januarja 1995 do svoje smrti, 12. novembra 2009.

Melchior WATHELET
Melchior WATHELET

Rojen leta 1949; diplomi iz prava in ekonomskih znanosti (Université de Liège); Master of Laws (Harvard University, Združene države); častni doktorat (Université de Paris-Dauphine); profesor evropskega prava na univerzi v Leuvnu in univerzi v Liègeu; poslanec (1977-1995); državni sekretar, minister in ministrski predsednik Valonske regije (1980-1988); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje ter mala in srednje velika podjetja (1988-1992); namestnik ministrskega predsednika, minister za pravosodje in gospodarske zadeve (1992-1995); namestnik ministrskega predsednika, minister za nacionalno obrambo (1995); župan Verviersa (1995); sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti (1995-2003); pravni svetovalec, nato odvetnik (2004-2012); častni minister (ministre d'État) (2009-2012); Generalni pravobranilec na Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Romain SCHINTGEN
Romain SCHINTGEN

Rojen leta 1939; univerzitetni študij na pravni fakulteti v Montpellierju in na fakulteti ekonomskih znanosti v Parizu; doktor prava (1964); odvetnik (1964); priznani odvetnik (1967); administrator (administrateur général) na ministrstvu za delo in socialno varnost; član (1978–1989) in nato predsednik (1988–1989) Ekonomsko socialnega sveta; direktor Sociẻtẻ nationale de crẻdit et d'investissement in Sociẻtẻ europẻenne des satellites (do 1989); član (1993–1995) in nato predsednik sveta Institut universitaire international Luxembourg (1995–2004); predavatelj na univerzi v Luxembourgu; predstavnik vlade v odboru Evropskega socialnega sklada, v posvetovalnem odboru za prost pretok delavcev in upravnem odboru Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (do 1989); sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 11. julija 1996; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 12. julija 1996 do 14. januarja 2008.

Krateros IOANNOU
Krateros IOANNOU

Rojen 3. junija 1935; grški državljan; sprejet v odvetniško zbornico v Solunu leta 1963; doktorat iz mednarodnega prava na univerzi v Solunu leta 1971; profesor mednarodnega javnega prava in prava Skupnosti na pravni fakulteti na univerzi v Trakiji; častni pravni svetovalec na ministrstvu za zunanje zadeve; član grške delegacije na generalni skupščini OZN od 1983; predsednik komisije izvedencev za izboljšanje postopka v okviru Konvencije Sveta Evrope za človekove pravice od 1989 do 1992; sodnik Sodišča od 7. oktobra 1997 do svoje smrti, 10. marca 1999.

Siegbert ALBER
Siegbert ALBER

Rojen 27. julija 1936; nemški državljan; študij prava na univerzah v Tübingenu, Berlinu, Parizu, Hamburgu, na Dunaju, v Torinu in Cambridgeu; poslanec v Bundestagu (1969–1980); izvoljen v Evropski parlament (1977); sodeloval v številnih komisijah, zlasti kot član Komisije za pravne zadeve in pravice državljanov, ki ji je predsedoval med 1993 in 1994; predsednik delegacije za odnose z baltskimi državami in podkomisije za varstvo podatkov in za strupene in nevarne snovi; podpredsednik Evropskega parlamenta (1984–1992); generalni pravobranilec od 7. oktobra 1997 do 6. oktobra 2003; umrl 4. junija 2021.

Antonio SAGGIO
Antonio SAGGIO

Rojen 19. februarja 1934; italijanski državljan; sodnik sodišča prve stopnje v Neaplju; svetovalec na sodišču druge stopnje v Rimu in nato na kasacijskem sodišču; uslužbenec službe za zakonodajo na ministrstvu za pravosodje; predsednik splošnega odbora na diplomatski konferenci za izdelavo Luganske konvencije; strokovni sodelavec pri italijanskem generalnem pravobranilcu Sodišča; profesor na višji šoli za javno upravo v Rimu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1995; predsednik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 4. marca 1998; generalni pravobranilec Sodišča od 5. marca 1998 do 6. oktobra 2000; umrl 26. januarja 2010.

Vassilios SKOURIS
Vassilios SKOURIS

Rojen leta 1948; diploma iz prava s svobodne univerze v Berlinu (1970); doktorat iz ustavnega in upravnega prava z univerze v Hamburgu (1973); docent na univerzi v Hamburgu (1972-1977); profesor javnega prava na univerzi v Bielefeldu (1978); profesor javnega prava na univerzi v Solunu (1982); minister za notranje zadeve (1989 in 1996); član upravnega odbora univerze na Kreti (1983-1987); direktor centra za mednarodno gospodarsko in evropsko pravo v Solunu (1997-2005); predsednik grškega društva za evropsko pravo (1992-1994); član grškega nacionalnega odbora za raziskovanje (1993-1995); član visokega sveta za izbor grških funkcionarjev (1994-1996); član znanstvenega sveta akademije za evropsko pravo v Trierju (od l. 1995); član upravnega odbora grške nacionalne šole za sodnike (1995-1996); član znanstvenega sveta pri ministrstvu za zunanje zadeve (1997-1999); predsednik grškega ekonomsko-socialnega sveta leta 1998; sodnik na Sodišču od 8. junija 1999; predsednik Sodišča od 7. oktobra 2003 do 8. oktobra 2015.

Fidelma O’KELLY MACKEN
Fidelma O’KELLY MACKEN

Rojena 28. februarja 1942; irska državljanka; odvetnica pred irskimi sodišči (1972); pravni svetovalec na področju intelektualne lastnine (1973–1979); barrister (1979–1995), nato Senior Counsel (1995–1998) pred irskimi sodišči; tudi odvetnica pred angleškimi sodišči in sodišči Walesa; sodnica na irskem High Court (1998); profesorica pravnega sistema in metod in profesorica „Averil Deverell“ gospodarskega prava (Trinity College, Dublin); „bencher of the Honorable Society of King’s Inns“; sodnica Sodišča od 6. oktobra 1999 do 13. oktobra 2004.

Ninon COLNERIC
Ninon COLNERIC

Rojena leta 1948; študirala v Tübingenu, Münchnu in Ženevi; po opravljenih akademskih raziskovanjih v Londonu je postala doktorica pravnih znanosti na Univerzi v Münchnu; sodnica na Arbeitsgericht Oldenburg (delovno sodišče v Oldenburgu); habilitirana na Univerzi v Bremnu za predavanja iz delovnega prava, sociologije prava in socialnega prava; docentka ad interim na Pravni fakulteti Univerze v Frankfurtu in v Bremnu; predsednica Landesarbeitsgericht Schleswig Holstein (deželno delovno sodišče Schleswig Holsteina) (1989); sodelovala kot strokovnjakinja pri projektu European Expertise Service (EU) o reformi delovnega prava v Kirgistanu (1994 –1995); gostujoča profesorica za delovno pravo, predvsem evropsko delovno pravo, na Univerzi v Bremnu; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 15. julija 2000 do 6. oktobra 2006.

Stig von BAHR
Stig von BAHR

Rojen leta 1939; delal pri ombudsmanu parlamenta in v generalnem sekretariatu švedske vlade ter na ministrstvih, in sicer kot podsekretar - pomočnik na ministrstvu za finance; leta 1981 imenovan za sodnika Kammarrätten (višje upravno sodišče) v Göteborgu, nato leta 1985 za sodnika Regeringsrätten (vrhovno upravno sodišče); sodeloval je pri pripravi številnih uradnih poročil, v glavnem s področja davčne in računovodske zakonodaje; med drugim je bil predsednik odbora za obdavčitev prihodkov, usklajeno z inflacijo, predsednik odbora za računovodstvo in posebni poročevalec odbora, pristojnega za predpise o obdavčitvi družbenikov zasebnih družb. Bil je tudi predsednik Sveta za računovodske standarde in član Sveta za nacionalno pravosodno upravo, kot tudi Sveta pri agenciji za finančni nadzor; objavil je številne članke, predvsem s področja davčne zakonodaje; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006.

José Narciso DA CUNHA RODRIGUES
José Narciso DA CUNHA RODRIGUES

Rojen leta 1940; različne funkcije v pravosodju (1964-1977); sodeloval z različnimi vladami pri izdelavi in usklajevanju študij o reformi sodnega sistema; zastopnik vlade pred Evropsko komisijo za človekove pravice in Evropskim sodiščem za človekove pravice (1980-1984); strokovnjak v pripravljalnem odboru za človekove pravice pri Svetu Evrope (1980-1985); član odbora za revizijo kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku; Procurador-Geral da República (1984-2000); član odbora za nadzor nad Uradom Evropske unije za boj proti goljufijam (OLAF) (1999-2000); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2000 do 8. oktobra 20012.

Antonio TIZZANO
Antonio TIZZANO

Rojen leta 1940; profesor prava Evropske unije na univerzi La Sapienza v Rimu; profesor na univerzah „Istituto Orientale" (1969-1979) in „Federico II" v Neaplju (1979-1992), Catanii (1969-1977) in Mogadišu (1967-1972); odvetnik, ki lahko nastopa pred Corte Suprema di Cassazione; pravni svetovalec pri stalnem predstavništvu Italijanske republike pri Evropskih skupnostih (1984-1992); član italijanske delegacije pri pogajanjih o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim, o Enotnem evropskem aktu in Pogodbi o Evropski uniji; avtor številnih publikacij, med drugim komentarjev k evropskim pogodbam in zbirk predpisov Evropske unije; ustanovitelj in od leta 1996 urednik revije „Il Diritto dell'Unione Europea"; član uredniškega oziroma redakcijskega odbora več pravnih revij; poročevalec na številnih mednarodnih kongresih; konference in predavanja v številnih mednarodnih institucijah, med njimi tudi na akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1987); član skupine neodvisnih strokovnjakov za preučitev finančnega poslovanja Komisije Evropskih skupnosti (1999); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2000 do 3. maja 2006; sodnik na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018; podpredsednik Sodišča Evropske unije od 8. oktobra 2015 do 8. oktobra 2018.

Christiaan Willem Anton TIMMERMANS
Christiaan Willem Anton TIMMERMANS

Rojen leta 1941; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1966-1969); funkcionar v Evropski komisiji (1969–1977); doktor prava (Univerza v Leydnu); profesor evropskega prava; na Univerzi v Groningenu (1977–1989); nadomestni sodnik (juge adjoint) na Cour d'appel d'Arnhem (višje sodišče Arnhema); urednik več publikacij; namestnik generalnega direktorja pravne službe pri Komisiji Evropskih skupnosti (1989–2000); profesor evropskega prava na Univerzi v Amsterdamu; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 10. junija 2010.

Viktor Kreuschitz
Viktor Kreuschitz

Viktor Kreuschitz, rojen leta 1952 v Budimpešti (Madžarska), je leta 1980 na Universität Wien (univerza na Dunaju, Avstrija) pridobil diplomo iz prava, leta 1981 pa doktorat iz pravnih znanosti.

Svojo poklicno pot je začel leta 1980 kot asistent raziskovalec na Institut für Staats- und Verwaltungsrecht pri Universität Wien, nato pa je bil od leta 1981 do leta 1997 uradnik pri službi za ustavne zadeve avstrijskega urada zveznega kanclerja. Poleg tega je bil med letoma 1987 in 1997 član Datenschutzkommission (odbor za varstvo podatkov, Avstrija).

Nato se je zaposlil pri pravni službi Evropske komisije kot pravni svetovalec in to institucijo od leta 1997 do leta 2013 zastopal v številnih zadevah, ki so bile predložene sodiščem Unije in Sodišču Evropskega združenja za prosto trgovino.

Sodnik Splošnega sodišča od 16. septembra 2013 do 15. septembra 2022.

Leendert A. GEELHOED
Leendert A. GEELHOED

Rojen leta 1942; asistent raziskovalec na Univerzi v Utrechtu (1970–1971); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1971–1974); glavni svetovalec na ministrstvu za pravosodje (1975 –1982); član posvetovalnega sveta za vladno politiko (1983–1990); različne zadolžitve na fakultetah; generalni sekretar ministrstva za ekonomske odnose (1997–2000); generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006; umrl 20. aprila 2007.

Christine STIX-HACKL
Christine STIX-HACKL

Rojena leta 1957; doktorica prava (Univerza na Dunaju), podiplomski študij evropskega prava (Collège d'Europe, Bruges ); članica avstrijske diplomacije (od leta 1982); strokovnjakinja za vprašanja, povezana z Evropsko unijo, v pravni službi ministrstva za zunanje zadeve (1985-1988); pravna služba Evropske komisije (1989); šefinja »pravne službe – evropske zadeve« na ministrstvu za zunanje zadeve (1992–2000, pooblaščena ministrica); sodelovala na pogajanjih o Evropskem gospodarskem prostoru in o članstvu Republike Avstrije v Evropski uniji; zastopnica Republike Avstrije na Sodišču Evropskih skupnosti; generalna konzulka Avstrije v Zürichu (2000); različne zadolžitve na fakultetah; avtorica več publikacij; generalna pravobranilka na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2000 do 6. oktobra 2006; umrla oktobra 2018.

Luís Miguel POIARES PESSOA MADURO
Luís Miguel POIARES PESSOA MADURO

Rojen leta 1967; diploma iz prava (univerza v Lizboni, 1990); asistent (Univerzitetni evropski inštitut, 1991); doktor prava (evropski univerzitetni inštitut v Firencah, 1996); gostujoči profesor (London School of Economics; Collège d'Europe de Natolin; Institut Ortega y Gasset de Madrid; katoliška univerza Portugalske; inštitut za evropske študije, Macao), profesor (avtonomna univerza v Lizboni, 1997), Fulbrightov gostujoči raziskovalec (univerza Harvard, 1998); sodirektor akademije za mednarodno gospodarsko pravo; sourednik (Hart Series on European Law and Integration, Euopean Law Journal) in član uredniških odborov več pravnih revij; generalni pravobranilec Sodišča od 7. oktobra 2003 do 6. oktobra 2009

Konrad Hermann Theodor SCHIEMANN
Konrad Hermann Theodor SCHIEMANN

Rojen leta 1937; študij prava v Cambridgeu; barrister (1964-1980); Queen's Counsel (1980-1986); sodnik na High Court of England and Wales (1986-1995); Lord Justice of Appeal (1995-2003); od leta 1985 bencher in leta 2003 treasurer v Honourable Society of the Inner Temple; sodnik na Sodišču od 8. januarja 2004 do 8. oktobra 20012.

Jerzy MAKARCZYK
Jerzy MAKARCZYK

Rojen leta 1938; doktor pravnih znanosti (1966); profesor mednarodnega javnega prava (1974); Senior Visiting Fellow na univerzi v Oxfordu (1985); profesor na mednarodni krščanski univerzi v Tokiu (1988); avtor več del o mednarodnem javnem pravu, pravu Skupnosti in človekovih pravicah; član več mednarodnih znanstvenih društev za mednarodno pravo, evropsko pravo in človekove pravice; pogajalec poljske vlade za umik ruskih čet z ozemlja Republike Poljske; državni podsekretar, nato državni sekretar na zunanjem ministrstvu (1989–1992); predsednik poljske delegacije na generalni skupščini Združenih narodov, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (1992–2002); predsednik Instituta za mednarodno pravo (2003); svetovalec predsednika Republike Poljske za zunanjo politiko in človekove pravice (2002-2004); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2009

Pranas KŪRIS
Pranas KŪRIS

rojen l. 1938; diploma prava na Univerzi v Vilniusu (1961); doktor pravnih znanosti na Univerzi v Moskvi (1965); habilitacija (Dr. hab) na Univerzi v Moskvi (1973); stažist na Institut des Hautes Études Internationales (pod mentorstvom prof. Ch. Rousseauja), Univerza v Parizu (1967–1968); redni član Akademije znanosti Litve (1996); častni doktorat Pravne univerze Litve (2001); razna upravna in učna mesta na Univerzi v Vilniusu (1961–1990); docent, redni profesor, profesor mednarodnega javnega prava, dekan Pravne; fakultete, več mest v diplomatski službi in litovskem pravosodju, pravosodni minister (1990–1991), državni svetnik (1991), veleposlanik Republike Litve; v Belgiji, Luksemburgu in na Nizozemskem (1992–1994); sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (starega) (junij 1994–november 1998); sodnik na Vrhovnem sodišču Litve in predsednik tega sodišča (december 1994–oktober 1998); sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (od novembra 1998); sodelovanje na več mednarodnih konferencah; član delegacije Republike Litve na pogajanjih z ZSSR (1990–1992); avtor več objav (okoli 200); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2010.

George ARESTIS
George ARESTIS

Rojen leta 1945; diploma iz prava z univerze v Atenah (1968); MA in Comparative Politics and Government, univerza v Kentu, Canterbury (1970); odvetnik na Cipru (1972-1982); imenovanje na mesto sodnika na District Court (1982); napredovanje na mesto predsednika District Court (1995); Administrative President, District Court v Nikoziji (1997-2003); sodnik na ciprskem Supreme Court (2003); sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2014.

Anthony BORG BARTHET U.O.M.
Anthony BORG BARTHET U.O.M.

Rojen leta 1947; doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1973); zaposlen v malteški javni upravi kot Notary to the Government (1975); Counsel for the Republic (1978), Senior Counsel for the Republic (1979), Assistant Attorney General (1988) in s strani predsednika Malte imenovan za Attorney General (1989); predavatelj civilnega prava, zaposlen za krajši delovni čas, na univerzi na Malti (1985-1989); član sveta univerze na Malti (1998-2004); član komisije za pravosodje (1994-2004); član odbora guvernerjev arbitražnega centra Malte (1998-2004); Sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 8. oktobra 2018.

Ján KLUČKA
Ján KLUČKA

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti univerze v Bratislavi (1974); profesor mednarodnega javnega prava na univerzi v Košicah (od 1975); sodnik na ustavnem sodišču (1993); član Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (1994); član Beneške komisije (1994); predsednik slovaškega društva za mednarodno pravo (2002); sodnik Sodišča od 11. maja 2004 do 6. oktobra 2009.

Uno LÕHMUS
Uno LÕHMUS

Rojen leta 1952; doktorat iz pravnih znanosti (1986); odvetnik (1977-1998); gostujoči profesor kazenskega prava na univerzi v Tartuju; sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice (1994-1998); predsednik vrhovnega sodišča Estonije (1998-2004); član pravne komisije za ustavo; svetovalec odbora za pripravo kazenskega zakonika; član delovne skupine za pripravo zakonika o kazenskem postopku; avtor več del o človekovih pravicah in ustavnem pravu; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 23. oktobra 2013.

Aindrias Ó CAOIMH
Aindrias Ó CAOIMH

Rojen leta 1950; diploma iz civilnega prava (National University of Ireland, University College Dublin, 1971); barrister (King's Inns, 1972); diploma specialističnega študija evropskega prava (University College Dublin, 1977); barrister in član odvetniške zbornice Irske (1972-1999); predavatelj evropskega prava (King's Inns, Dublin); Senior Counsel (1994-1999); zastopnik irske vlade v številnih zadevah pred Sodiščem Evropskih skupnosti; sodnik na High Court of Ireland (od l. 1999); bencher (član upravnega odbora) Honorable Society of King's Inns (od l. 1999); podpredsednik irskega društva za evropsko pravo; član mednarodne zveze pravnikov (irska sekcija); sin Andreasa O'Keeffa (Aindriasa Ó Caoimha), sodnika na Sodišču (1974-1985); sodnik na Sodišču od 13. oktobra 2004 do 7. oktobra 2015.

Paolo MENGOZZI
Paolo MENGOZZI

Rojen leta 1938; profesor mednarodnega prava in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti univerze v Bologni; častni doktorat univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II in Georgia (Atene) ter na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na univerzi v Nijmegenu; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropskih skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (STO) in direktor zasedanja centra za raziskave akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno STO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; Generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018.

Pernilla LINDH
Pernilla LINDH

Rojena leta 1945; diplomirana pravnica (univerza v Lundu); strokovna sodelavka in sodnica na prvostopenjskem sodišču v Trollhättanu (1971-1974); strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1974-1975); sodnica na prvostopenjskem sodišču v Stockholmu (1975); svetovalka za pravne in administrativne zadeve pri predsedniku pritožbenega sodišča v Stockholmu (1975-1978); posebna odposlanka pri Domstolverket (nacionalna sodna uprava) (1977); svetovalka na uradu ministra za pravosodje (Justice Chancellor) (1979-1980); sodnica prisednica na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1980-1981); pravna svetovalka ministrstva za trgovino (1981-1982); pravna svetovalka, nato direktorica in generalna direktorica pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1982-1995); naziv veleposlanice leta 1992; podpredsednica Marknadsdomstol; odgovorna za pravna in institucionalna vprašanja med pogajanji EGP (podpredsednica, nato predsednica skupine EFTA) in med pogajanji za pristop Kraljevine Švedske k Evropski uniji; sodnica na Sodišču prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2006; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2006 do 6. oktobra 2011.

 

Yves BOT
Yves BOT

Rojen leta 1947; diploma pravne fakultete v Rouenu; doktorat iz pravnih znanosti (univerza Paris II Panthéon-Assas); izredni profesor na pravni fakulteti v Mansu; pomočnik in nato prvi pomočnik državnega tožilca v Mansu (1974-1982); procureur de la République na tribunal de grande instance v Dieppu (1982-1984); procureur de la République adjoint na tribunal de grande instance v Strasbourgu (1984-1986); procureur de la République na tribunal de grande instance v Bastii (1986-1988); avocat général na cour d'appel v Caenu (1988-1991); procureur de la République na tribunal de grande instance v Mansu (1991-1993); vodja delegacije pri ministru za pravosodje (1993-1995); procureur de la République na tribunal de grande instance v Nanterru (1995-2002); procureur de la République na tribunal de grande instance v Parizu (2002-2004); procureur général na cour d'appel v Parizu (2004-2006); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2006 do svoje smrti, 9. junija 2019.

Ján MAZÁK
Ján MAZÁK

Rojen leta 1954; doktorat iz pravnih znanosti (univerza Pavol Jozef Safarik v Košicah, 1978); profesor civilnega prava (1994) in prava Skupnosti (2004); direktor inštituta za pravo Skupnosti na pravni fakulteti v Košicah (2004); sodnik na Krajský súd (okrožno sodišče) v Košicah (1980); podpredsednik (1982) in predsednik (1990) Mestský súd (drugostopenjsko sodišče) v Košicah; član slovaške odvetniške zbornice (1991); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1993-1998); namestnik ministra za pravosodje (1998-2000); predsednik ustavnega sodišča (2000-2006); član Beneške komisije (2004); generalni pravobranilec na Sodišču od 7. oktobra 2006 do 8. oktobra 20012.

Verica TRSTENJAK
Verica TRSTENJAK

Rojena leta 1962; pravosodni izpit (1987); doktorica pravnih znanosti Univerze v Ljubljani (1995); profesorica (od leta 1996) teorije države in prava ter zasebnega prava; raziskovalka; doktorski študij na Univerzah v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, na Svobodni univerzi v Amsterdamu; gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju, v Freiburgu (Nemčija) in na Bucerius Law School v Hamburgu; vodja pravne službe (1994–1996) in državna sekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1996–2000); generalna sekretarka vlade (2000); od leta 2003 članica komisije za evropski civilni zakonik; nosilka raziskovalnega projekta Humboldt (Humboldtova ustanova); objavila več kot sto pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu; nagrada Društva pravnikov Slovenije „pravnica leta 2003“; članica izdajateljskega sveta več pravnih revij; generalna sekretarka Zveze društev pravnikov Slovenije, članica več društev pravnikov, izmed teh Gesellschaft für Rechtsvergleichung; sodnica na Sodišču prve stopnje od 7. julija 2004 do 6. oktobra 2006; generalna pravobranilka na sodišča od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012.

Jean-Jacques KASEL
Jean-Jacques KASEL

Rojen leta 1946; doktorat iz pravnih znanosti, licence spéciale iz upravnega prava (ULB, 1970); diploma IEP v Parizu (Ecofin, 1972); odvetniški pripravnik; pravni svetovalec na Banque de Paris et des Pays-Bas (1972-1973); ataše, nato secrétaire de légation na ministrstvu za zunanje zadeve (1973-1976); predsednik delovnih skupin Sveta ministrov (1976); prvi sekretar na veleposlaništvu (Pariz), namestnik stalnega predstavnika pri OVSE (zadolžen za odnose z UNESCO, 1976-1979); šef kabineta podpredsednika vlade (1979-1980); predsednik delovnih skupin Evropskega političnega sodelovanja (Azija, Afrika, Latinska Amerika); svetovalec, nato namestnik šefa kabineta predsednika Komisije Evropskih skupnosti (1981); direktor za proračun in kadrovske zadeve v generalnem sekretariatu Sveta ministrov (1981-1984); vodja stalnega predstavništva pri Evropskih skupnostih (1984-1985); predsednik proračunskega odbora; minister pooblaščenec, direktor za politične in kulturne zadeve (1986-1991); svetovalec ministrskega predsednika na področju diplomacije (1986-1991); veleposlanik v Grčiji (1989-1991, nerezident), predsednik političnega odbora (1991); veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropskih skupnostih (1991-1998); predsednik Coreperja (1997); veleposlanik (Bruselj, 1998-2002); stalni predstavnik pri NATU (1998-2002); maréchal de la Cour in šef kabineta Njegove kraljeve visokosti velikega vojvode (2002-2007); sodnik na Sodišču od 15. januarja 2008 do 7. oktobra 2013.

Maria BERGER
Maria BERGER

Rojena leta 1956; študij prava in ekonomije (1975-1979), doktorica pravnih znanosti; asistentka in predavateljica na inštitutu za javno pravo in politične vede univerze v Innsbrucku (1979-1984); uradnica na zveznem ministrstvu za znanost in raziskave, nazadnje namestnica vodje oddelka (1984-1988); odgovorna za vprašanja v zvezi z Evropsko unijo v uradu kanclerja (1988-1989); vodja službe „Evropska integracija" v uradu kanclerja (priprave na pristop Republike Avstrije k Evropski uniji) (1989-1992); direktorica Nadzornega organa EFTA v Ženevi in Bruslju (1993-1994); podpredsednica Donau-Universität v Kremsu (1995-1996); poslanka v Evropskem parlamentu (november 1996-januar 2007 in december 2008-julij 2009) in članica odbora za pravne zadeve; nadomestna članica evropske Konvencije o prihodnosti Evrope (februar 2002-julij 2003); članica mestnega sveta mesta Perg (september 1997-september 2009); zvezna ministrica za pravosodje (januar 2007-december 2008); avtorica publikacij o različnih temah evropskega prava; častna profesorica evropskega prava na univerzi na Dunaju; častna senatorka univerze v Innsbrucku; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2009 do 20. maja 2019.

Pedro CRUZ VILLALÓN
Pedro CRUZ VILLALÓN

Rojen leta 1946; študij prava (1963-1968) in doktorat iz pravnih znanosti (1975) z univerze v Sevilli; podiplomski študij na univerzi v Freiburgu im Breisgau (1969-1971); redni profesor političnega prava na univerzi v Sevilli (1978-1986); predstojnik katedre za ustavno pravo na univerzi v Sevilli (1986-1992); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1986-1987); sodnik na ustavnem sodišču (1992-1998); predsednik ustavnega sodišča (1998-2001); fellow na Wissenschaftskolleg v Berlinu (2001-2002); predstojnik katedre za ustavno pravo na neodvisni univerzi v Madridu (2002-2009); izvoljeni član državnega sveta (2004-2009); avtor številnih publikacij; generalni pravobranilec na Sodišču od 14. decembra 2009 do 7. oktobra 2015.

Egidijus JARAŠIŪNAS
Egidijus JARAŠIŪNAS

Rojen leta 1952; diploma iz prava z univerze v Vilni (1974-1979); doktorat iz pravnih znanosti z litovske pravne akademije (1999), član litovske odvetniške zbornice (1979-1990); poslanec vrhovnega sveta (parlamenta) Republike Litve (1990-1992), nato član Seimasa (parlament) Republike Litve in član litovskega državnega in pravnega odbora (1992-1996); sodnik na ustavnem sodišču Republike Litve (1996-2005), nato svetovalec predsednika tega sodišča (od l. 2006); asistent na katedri za ustavno pravo pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (1997-2000), izredni profesor (2000-2004), nato redni profesor (od l. 2004) na tej katedri in nazadnje njen predstojnik (2005-2007); dekan pravne fakultete univerze Mykolas Romeris (2007-2010); član Beneške komisije (2006-2010); podpisnik akta z dne 11. marca 1990 o ponovni neodvisnosti Litve; avtor številnih pravnih publikacij; Sodnik na Sodišču od 6. oktobra 2010 do 8. oktobra 2018.

Christopher VAJDA
Christopher VAJDA

Rojen leta 1955; diploma iz prava z univerze v Cambridgeu; licence spéciale iz evropskega prava s svobodne univerze v Bruslju (grande distinction); član odvetniške zbornice Anglije in Walesa (Gray's Inn, 1979); barrister (1979-2012); član odvetniške zbornice Severne Irske (1996); King's Counsel; bencher pri Gray's Inn (2003); recorder pri Crown Court (2003-2012); treasurer pri United Kingdom Association for European Law (2001-2012); prispeval k European Community Law of Competition (Bellamy & Child, 3.-6. izdaja); sodnik Sodišča od 8. oktobra 2012 do 31. januarja 2020.

Albert VAN HOUTTE
Albert VAN HOUTTE

Rojen 12. novembra 1914 v Nieuwkapelle; belgijski državljan; doktorat iz prava (1938), diploma iz politične in socialne ekonomije (1940) na katoliški univerzi v Louvainu; asistent na inštitutu za ekonomske znanosti na katoliški univerzi v Louvainu (1939–1940); odvetnik (1938–1940); gospodarski in davčni svetovalec Boerenbond, vodja kabineta ministra za kmetijstvo (1944–1945); sekretar evropske pisarne FAO v Rimu, odgovoren za likvidacijo Mednarodnega inštituta za kmetijstvo (1946–1949); predsednik belgijskega odbora FAO, član Sveta FAO in različnih odborov (1950–1953); sodni tajnik Sodišča ESPJ od 26. marca 1953 do 6. oktobra 1958 in Sodišča Evropskih skupnosti od 7. oktobra 1958 do 9. februarja 1982; umrl 15. maja 2002.

Paul HEIM
Paul HEIM

Rojen 23. maja 1932 na Dunaju; britanski državljan; študij prava na Kings Collegeu, univerza v Durhamu in Lincolns Inn (1950–1955); odvetnik pred sodišči v Londonu, namestnik sodnega tajnika na vrhovnem sodišču v Keniji (1955); odvetnik (1957–1958 in 1961–1962); sodnik sodišča prve stopnje (1958); prvi namestnik sodnega tajnika na vrhovnem sodišču v Keniji (1963); namestnik direktorja v sodnem tajništvu Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (1965); direktor v sekretariatu Komisije za človekove pravice (1966); direktor (1967), glavni direktor (1969), vodja kabineta (1969–1973) pri Svetu Evrope; vodja oddelka (1973), direktor (1980) v sodnem tajništvu Evropskega parlamenta; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1982 do 9. februarja 1988; umrl 23. septembra 2020.

Jean-Guy GIRAUD
Jean-Guy GIRAUD

Rojen leta 1944; francoski državljan; diploma iz prava na Univerzi Pariz I, diploma inštituta za politične študije v Parizu in diploma šole za napredne mednarodne študije (School of advanced international studies), univerza Johns Hopkins; direktor na generalnem sekretariatu Evropskega parlamenta; glavni direktor na sekretariatu komisije za proračun; vodja oddelka sekretariata institucionalne komisije in komisije za proračun; svetovalec, nato direktor pri predsednikih Evropskega parlamenta (institucionalna in pravna vprašanja ter vprašanja proračuna); direktor generalne direkcije komisij; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1988 do 9. februarja 1994.

Roger GRASS
Roger GRASS

Rojen leta 1948; diploma Inštituta za politične študije v Parizu in visokošolskega študija javnega prava; namestnik Procureur de la République na Tribunal de grande instance de Versailles; generalni administrator (administrateur général) na Sodišču Evropskih skupnosti; Procureur Général pri Cour d'appel de Paris; kabinet ministra za pravosodje, ministrstvo za pravosodje; strokovni sodelavec pri predsedniku Sodišča Evropskih skupnosti; sodni tajnik Sodišča od 10. februarja 1994 do 6. oktobra 2010..

Egils LEVITS
Egils LEVITS

Rojen leta 1955; diploma iz prava in političnih znanosti z univerze v Hamburgu; znanstveni sodelavec pravne fakultete univerze v Kielu; svetovalec latvijskega parlamenta za vprašanja mednarodnega prava, ustavnega prava in zakonodajne reforme; veleposlanik Republike Latvije v Nemčiji in Švici (1992-1993) ter v Avstriji, Švici in na Madžarskem (1994-1995); podpredsednik vlade in pravosodni minister z nalogami ministra za zunanje zadeve (1993-1994); član spravne komisije na Sodišču za spravo in arbitražo pri OVSE (od l. 1997); član Stalnega arbitražnega sodišča (od l. 2001); leta 1995 izvoljen za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, znova izvoljen leta 1998 in 2001; več objavljenih prispevkov s področja ustavnega in upravnega prava, zakonodajne reforme in prava Skupnosti; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004 do 17. junija 2019.