O Sodišču EU

Kaj dela Sodišče EU?

Sodišče Evropske unije je bilo ustanovljeno leta 1952. Njegova naloga je izvrševanje in razlaga prava EU.

V ta namen Sodišče EU:

• preverja, ali so odločbe in sklepi ter predpisi EU zakoniti (na podlagi ničnostnih tožb);
• zagotavlja, da države članice in institucije EU te predpise spoštujejo (na podlagi tožb zaradi neizpolnitve obveznosti, imenovanih tudi postopki za ugotavljanje kršitev);
• odgovarja na vprašanja nacionalnih sodišč, kadar ta ne vejo natančno, kako razlagati pravo EU, ali dvomijo, ali je akt EU veljaven, da bi jim dalo potrebna pojasnila (v postopkih predhodnega odločanja).

Kako je Sodišče EU sestavljeno?

Sodišče EU sestavljata dve ločeni sodišči: Sodišče in Splošno sodišče (ustanovljeno leta 1988). Vsako sodišče ima jasno določene pristojnosti glede tega, katere zadeve lahko obravnava.

Sodišče obravnava:

• večino zadev v zvezi z vprašanji, ki jih zastavljajo nacionalna sodišča, razen na nekaj vsebinskih področjih, ki so prenesena na Splošno sodišče;
• zadeve, ki jih vloži Komisija proti državam članicam zaradi domnevne kršitve prava EU;
• večino zadev, ki jih vložijo države članice ali institucije EU in v katerih se izpodbija zakonodaja EU;
• pritožbe zoper sodbe Splošnega sodišča.

Splošno sodišče obravnava:

• zadeve, ki jih vložijo posamezniki, podjetja in organizacije ter v katerih se izpodbijajo akti EU;
• nekatere zadeve, v katerih nacionalna sodišča predložijo vprašanja, kadar se ta vprašanja nanašajo na
  • DDV,
  • carine, trošarine ali tarifno uvrstitev blaga,
  • trgovanje z emisijami toplogrednih plinov ali
  • odškodnine za letalske potnike;
• nekatere zadeve, ki jih vložijo države članice in v katerih se izpodbijajo odločbe ali sklepi Komisije ali Sveta.

Več o obeh sodiščih lahko najdete na straneh, ki sta jima namenjeni (Sodišče in Splošno sodišče).

Kdo lahko predloži zadeve?

Sodišče EU ne more izbirati, katere zadeve bo obravnavalo ali s katerimi temami se bo ukvarjalo. Vse zadeve, ki so dopustne v skladu s pravili Sodišča EU, je treba obravnavati in o njih odločiti. Vse sodbe Sodišča EU so bile izdane, ker je bilo treba rešiti pravni problem v zadevi, ki so jo neposredno ali prek nacionalnih sodišč predložili državljani, podjetja, organizacije, države članice ali institucije EU.

Sodišču EU ni mogoče neposredno predložiti vseh zadev. Obstajajo jasna pravila o vrstah zadev, ki jih lahko obravnava Sodišče EU. Več o tem lahko izveste na spletni strani posameznega sodišča in na strani „Ali lahko svojo zadevo predložim Sodišču EU?“.

Kdo dela na Sodišču EU?

Člani

Vsako od obeh sodišč, ki sestavljata Sodišče EU, ima svoje sodnike. Sodišče ima po enega sodnika na državo članico, skupaj torej 27 sodnikov. Splošno sodišče ima po dva sodnika na državo članico, skupaj torej 54 sodnikov. Sodišče ima tudi 11 generalnih pravobranilcev. Vsako sodišče ima tudi sodnega tajnika. Vse te osebe skupaj se imenujejo člani.

Več informacij o članih najdete na straneh, ki so jim namenjene (Člani Sodišča in Člani Splošnega sodišča), in na straneh o vsakem od obeh sodišč (Sodišče in Splošno sodišče).

Osebje

Na Sodišču EU je trenutno zaposlenih nekaj več kot 2300 oseb.

Večina teh zaposlenih so javni uslužbenci EU, izbrani v strogem izbirnem postopku. Na Sodišču EU so zaposlene osebe iz vseh držav članic EU.

Približno polovica osebja Sodišča EU dela v Generalnem direktoratu za večjezičnost, ki skrbi, da je delo Sodišča EU na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU.

Če želite izvedeti več o delu osebja Sodišča EU, obiščite naše strani, namenjene posameznim službam Sodišča EU.

Če želite izvedeti več o tem, kako se lahko prijavite za delo na Sodišču EU, obiščite naše strani o zaposlitvi.

Hur EU-domstolen arbetar

Vid sidan av de värden som är grundläggande för EU, såsom frihet, demokrati, jämlikhet och rättsstaten, fäster EU-domstolen särskilt vikt vid vissa kärnvärden som vägleder och underbygger alla aspekter av institutionens verksamhet.

EU-domstolen kräver att alla som arbetar på institutionen följer de högsta etiska normerna avseende integritet, professionalism, opartiskhet och oberoende. Dessa normer gäller både för EU-domstolens ledamöter och för institutionens personal.

Läs mer om EU-domstolens etiska normer.

Insyn och tillgänglighet i både rättsliga och administrativa förfaranden är grundläggande för hur EU-domstolen arbetar.

Läs mer om insyn i EU-domstolens verksamhet.

EU-domstolens avgöranden och andra handlingar som rör mål vid EU-domstolen offentliggörs på webbplatsen så snart som möjligt. Förhandlingar och sammanträden är offentliga och särskilt viktiga sammanträden webbsänds direkt på webbplatsen.

För mer information, besök sidan med målinformation.

EU-domstolen arbetar på 24 olika språk. Ingen annan domstol i världen arbetar på lika många olika språk. Mångspråkigheten är central för EU-domstolens arbetssätt. Tack vare mångspråkigheten kan alla som är inblandade i ett mål kommunicera med EU-domstolen på vilket som helst av EU:s officiella språk och EU-medborgarna kan läsa och förstå EU-domstolens avgöranden.

Besök EU-domstolens mångspråkighetswebbplats.

Läs EU-domstolens mångspråkighetspolicy.

EU-domstolen är medveten om hållbarhetens betydelse på miljöområdet och om behovet av att ständigt sträva efter att förbättra sina resultat på detta område.  EU-domstolen deltar aktivt i Eco-Management and Audit Scheme (EMAS) som hjälper institutionen att utvärdera och förbättra sitt hållbarhetsarbete och sin miljöprestanda.

Läs mer om EU-domstolens miljöpolicy.

EU-domstolen är starkt engagerad i ständig innovation som en del av institutionens uppdrag att anpassa, förbättra och tjäna EU och EU:s medborgare i en föränderlig värld. Att tryggt integrera artificiell intelligens (AI) i institutionens arbetsprocesser ingår i detta uppdrag. För att bidra till förverkligandet av detta mål antog EU-domstolen år 2023 en AI-strategi och en Etikstadga för AI år 2026.  Etikstadgan anger vägledande principer för en etiskt förankrad användning av AI inom institutionens dömande och administrativa verksamhet.

Läs mer om EU-domstolens AI-policy.

EU-domstolen är en mångspråkig och multinationell institution och mångfald utgör därför EU-domstolens hjärta. EU-domstolen är fast besluten att främja lika möjligheter och en inkluderande arbetsmiljö för människor av olika nationaliteter, kön, förmåga och bakgrund.

För mer information, besök sidan Arbeta hos oss.

Sodišče EU, Sodišče, Splošno sodišče, SEU, ECJ – vas ta imena zmedejo?

S Sodiščem EU je povezanih več imen.

Del morebitne zmede izhaja iz dejstva, da imata celotna institucija in eno od dveh sodišč, ki jo sestavljata, skoraj enako ime.

Celotna institucija se pravilno imenuje Sodišče Evropske unije, včasih skrajšano SEU.

Sodišče EU sestavljata dve različni sodišči:

• Sodišče in
• Splošno sodišče.

Kaj pa Evropsko sodišče (v angleščini European Court of Justice – ECJ)?

Sodišče EU se nikoli ni uradno imenovalo Evropsko sodišče (European Court of Justice – ECJ).

Ob ustanovitvi se je to sodišče imenovalo Sodišče Evropske skupnosti za premog in jeklo. Od leta 1957 do leta 2009 je bilo poimenovano Sodišče Evropskih skupnosti. Leta 2009 se je njegovo ime spremenilo v Sodišče Evropske unije.

Vendar je Evropsko sodišče eden od načinov za označevanje višjega od obeh sodišč. Ta izraz in angleška kratica ECJ se v slovenskem jeziku prav tako uporabljata. Tudi institucija sama uporablja oznako #ECJ na družbenih omrežjih.

Sodišče EU in Evropsko sodišče za človekove pravice

Sodišče Evropske unije je ločeno od Evropskega sodišča za človekove pravice. Medtem ko ima Sodišče EU sedež v Luxembourgu in je institucija EU, ima Sodišče za človekove pravice sedež v Strasbourgu v Franciji in je del Sveta Evrope.

Sodišče za človekove pravice obravnava pritožbe proti državam, ki so podpisale Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Njegova pristojnost trenutno zajema 46 držav, vključno s 27 državami članicami EU.