Oglej si podrobne statistične podatke Sodišča  

Kratek pregled glavnih statističnih trendov v preteklem letu

Marc-André Gaudissart, namestnik sodnega tajnika Sodišča

Namen tega prispevka, ki je bil prej vključen v glavno besedilo Letnega poročila Sodišča Evropske unije І Sodna dejavnost, je, tako kot vsako leto, zagotoviti kratek pregled glavnih trendov, ki so razvidni iz sodne statistike za preteklo leto. Daje vpogled v predmet, izvor in naravo zadev, ki so bile pri Sodišču vložene leta 2022, ter vsebuje nekaj pojasnil za razumevanje podatkov v zvezi z zadevami, ki jih je to sodišče končalo.

Čeprav se je preteklo leto v tem pogledu pokazalo kot dokaj pozitivno, saj je število končanih zadev preseglo število vloženih zadev, ki se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšalo, je bilo zanj značilno tudi podaljšanje povprečnega trajanja obravnavanja zadev predhodnega odločanja, v katerih se postavljajo vse bolj zapletena in včasih zelo občutljiva vprašanja. V ta okvir je treba umestiti zakonodajno zahtevo, ki jo je Sodišče vložilo 30. novembra 2022, za razširitev stvarnega področja uporabe mehanizma predhodne dopustitve pritožb in za delni prenos pristojnosti Sodišča za predhodno odločanje na Splošno sodišče, da bi lahko Splošno sodišče odločalo o vprašanjih, ki jih nacionalna sodišča predložijo na podlagi člena 267 PDEU, na posebnih področjih, določenih s Statutom.

Vložene zadeve

Kot je bilo pravkar navedeno, je bilo število zadev, ki so bile pri Sodišču vložene leta 2022 (806 zadev), nekoliko manjše kot v predhodnem letu, ko je sodno tajništvo vpisalo 838 novih zadev. To zmanjšanje se nanaša tako na predloge za sprejetje predhodne odločbe kot na pritožbe zoper odločbe Splošnega sodišča, vendar je po obsegu omejeno, predvsem pa nima bistvenega vpliva na razporeditev sodnih sporov po naravi zadev, saj samo predlogi za sprejetje predhodne odločbe in pritožbe še vedno predstavljajo več kot 90 % vseh zadev, ki so bile predložene Sodišču (s 546 novimi predlogi za sprejetje predhodne odločbe oziroma 209 pritožbami, upoštevajoč vse kategorije skupaj, je ta delež leta 2022 znašal celo 93 %).

Glede na te številčne podatke se zdi, da je delež direktnih tožb v zadevah, vloženih leta 2022 (4,60 %), razmeroma majhen, čeprav se je število teh tožb (37) lani nekoliko povečalo v primerjavi z letom prej, ko je doseglo najnižjo raven (zgolj 29 novih zadev). Med tožbami zaradi neizpolnitve obveznosti, vloženimi leta 2022, je treba posebej omeniti prvo tožbo, vloženo proti tretji državi – Združenemu kraljestvu – na podlagi člena 87(1) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo^[1][2].

Ne glede na to, ali je šlo za predhodno odločanje, direktne tožbe ali pritožbe, so se zadeve, ki so bile leta 2022 predložene Sodišču, ponovno nanašale na izjemno širok nabor področij. Z nekaj manj kot sto zadevami (95) je območje svobode, varnosti in pravice še naprej zavzemalo zelo velik del dejavnosti sodišča, enako kot spori v zvezi z obdavčitvijo, varstvom potrošnikov ali varstvom osebnih podatkov, pri čemer je bilo na zadnjenavedenem področju pri Sodišču vloženih več predlogov za sprejetje predhodne odločbe, da bi se dodatno pojasnili okviri sodne prakse Sodišča v zvezi z razlago Splošne uredbe o varstvu podatkov^[3]. Število zadev s področja intelektualne lastnine, ki je bilo prej na precej visoki ravni, se je v preteklem letu precej zmanjšalo, in sicer je s 83 novih zadev leta 2021 padlo na le 49 zadev leta 2022, medtem ko se je na drugih, bolj klasičnih področjih število novih zadev povečalo. To velja zlasti za zadeve v zvezi s štirimi temeljnimi svoboščinami, pa tudi za zadeve, vložene na področjih kmetijstva, konkurence in javnih naročil ter na področju javnih uslužbencev.

V zvezi z geografskim izvorom predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so bili v preteklem letu vloženi pri Sodišču, je mogoče ugotoviti relativno nespremenljivost v primerjavi z letom prej. Tako kot leta 2021 so Nemčija, Italija in Bolgarija še naprej prve na „geografski“ lestvici števila vloženih predlogov za sprejetje predhodne odločbe (z 98, 63 oziroma 43 predlogi za sprejetje predhodne odločbe, vloženimi pri Sodišču leta 2022), vendar sta zadnjenavedeni državi tesno sledili Španija in Poljska, katerih sodišča so istega leta pri Sodišču vložila 41 oziroma 39 zadev. S 34 zadevami je število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila avstrijska sodišča, ostalo dokaj blizu ravni iz leta pred tem (37 predlogov leta 2021), medtem ko so nizozemska, romunska in belgijska sodišča z 28, 29 oziroma 30 predlogi ostala redni vlagatelj predlogov za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču. Znatno se je povečalo tudi število predlogov portugalskih sodišč, ki so leta 2022 pri Sodišču vložila 28 zadev (v primerjavi z 20 zadevami leta 2021).

Nazadnje, v zvezi s postopki nujnega obravnavanja je treba omeniti velik upad števila predlogov za uporabo hitrega postopka ali nujnega postopka. Medtem ko je to število leta 2021 doseglo vrh (nič manj kot 90 predlogov), se je v preteklem letu zmanjšalo na 54 predlogov. Noben predlog za obravnavanje po hitrem postopku v letu 2022 ni pripeljal do dejanske uporabe tega postopka, medtem ko je bil nujni postopek predhodnega odločanja uporabljen sedemkrat, in sicer v zadevah, ki so se nanašale tako na razlago pravil o priznanju ali odvzemu mednarodne zaščite kot na razlago pravil o pravosodnem sodelovanju v civilnih ali kazenskih zadevah, zlasti v zvezi s pravico do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih ter izvajanjem načela „ne bis in idem“ iz člena 54 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

Končane zadeve

Medtem ko se je število zadev, vloženih v letu 2022, nekoliko zmanjšalo, se je število zadev, ki jih je Sodišče v preteklem letu končalo, spremenilo v obratni smeri, saj se je s 772 zadev leta 2021 število zadev, ki jih je Sodišče končalo, leta 2022 povečalo na 808 zadev. To je vsekakor odličen rezultat, saj z izjemo leta 2019 – v katerem je Sodišče rešilo nič manj kot 865 zadev – meja 800 zadev, končanih v enem letu, še nikoli ni bila presežena.

Ker predlogi za sprejetje predhodne odločbe in pritožbe predstavljajo bistven del zadev, vloženih pri Sodišču, ni presenetljivo, da tvorijo bistven del zadev, ki jih je to sodišče končalo, in sicer je Sodišče leta 2022 odločilo o 564 predlogih za sprejetje predhodne odločbe in 196 pritožbah. Vendar je bilo Sodišče v preteklem letu pozvano, naj odloči tudi o več pomembnih tožbah zaradi neizpolnitve obveznosti ali za razglasitev ničnosti, med katerimi sta zlasti tožbi, ki sta ju vložili Madžarska oziroma Republika Poljska zoper Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije^[4]. Sodišče, ki je odločalo na občni seji, je namreč zavrnilo tožbene razloge, ki sta jih ti državi navedli zoper zgoraj navedeno uredbo, in torej potrdilo povezavo, ki je z njo vzpostavljena med spoštovanjem pravne države in učinkovitim izvrševanjem proračuna Unije v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.^[5]

Sicer pa je treba omeniti tudi odločitev Sodišča o predlogu za izdajo mnenja, ki ga je vložila Kraljevina Belgija in ki se je nanašal na združljivost osnutka posodobljene Pogodbe o energetski listini s Pogodbama, zlasti s členoma 19 PEU in 344 PDEU. Sodišče (četrti senat) je v mnenju z dne 16. junija 2022 ta predlog razglasilo za nedopusten, ker je bil vložen prezgodaj, saj Sodišče ni imelo dovolj podatkov o vsebini predvidenega sporazuma – in zlasti o področju uporabe njegovega člena 26 o reševanju sporov med vlagateljem in pogodbenico – da bi lahko odločilo o njegovi združljivosti s Pogodbama.^[6]

Čeprav je bilo skupno število sodb, mnenj in sklepov, ki jih je Sodišče sprejelo v preteklem letu (732), nekoliko večje kot v letu prej (708), bo bralčevo pozornost pritegnil še večji delež sklepov, ki imajo naravo sodne odločbe, zlasti na področju pritožb. Medtem ko je za pritožbe, končane leta 2020, ta delež znašal 37 %, leta 2021 pa 47 %, se je leta 2022 povečal na skoraj 57 %, kar je precej več od deleža pritožb, rešenih s sodbo. To povečanje je mogoče pojasniti z več dejavniki. Po eni strani je posledica intenzivne dejavnosti senata za dopustitev pritožb, ki je ponovno odločil o velikem številu pritožb zoper odločitve Splošnega sodišča v zvezi z odločbami odborov za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino,^[7] po drugi strani pa večje uporabe možnosti, ki jih ponujata člena 181 in 182 Poslovnika. Medtem ko je bil zadnjenavedeni člen leta 2019 uporabljen samo enkrat, je bilo leta 2022 na podlagi člena 182 končanih nič manj kot šest zadev.^[8]

Ne glede na to, ali gre za zadeve predhodnega odločanja ali pritožbe, večja uporaba sklepov deloma pojasnjuje drug pomemben element preteklega leta, povezan z velikim številom zadev, ki so jih končali senati treh sodnikov. Leta 2022 so te zadeve namreč predstavljale več kot 50 % vseh zadev, ki jih je končalo Sodišče (v primerjavi s 36 % zadev, ki so jih končali senati petih sodnikov). Za primerjavo, v letu prej sta bili ti številki 45 % vseh zadev za senate treh sodnikov in 40 % za senate petih sodnikov.

Podoben razvoj je mogoče opaziti pri zadevah, ki jih je rešil podpredsednik Sodišča. Ker je bilo leta 2022 vloženih veliko pritožb zoper odločbe Splošnega sodišča o zavrnitvi predloga za intervencijo ali zoper odločbe, ki jih je zadnjenavedeno sodišče sprejelo na podlagi členov 278 ali 279 PDEU, je podpredsednik, pristojen za obravnavo teh pritožb, leta 2022 izdal veliko odločb. Tako je bilo število njegovih sklepov dvakrat večje kot v letu prej.

Število zadev, ki jih je v preteklem letu končal veliki senat, pa je bilo stabilno. S 77 zadevami, ki jih je ta sestava končala leta 2022, je Sodišče ostalo v povprečju prejšnjih štirih let, tako da se število zadev, končanih s sodbo ali sklepom velikega senata, giblje med 70 in 83.

Skrajšanje povprečnega trajanja obravnavanja zadev je še ena logična posledica večje uporabe sklepov, saj ta Sodišču omogoča, da o zadevah, ki so pri njem vložene, odloči brez ustnega dela postopka ali celo brez pisnega dela postopka. Leta 2022 je tako povprečno trajanje obravnavanja zadev, upoštevajoč vse vrste zadev skupaj, znašalo 16,4 meseca, kar je nekoliko manj kot v letu prej (16,6 meseca leta 2021).

Vendar je podrobnejša analiza statističnih podatkov pokazala bolj raznolike rezultate; medtem ko se je povprečno trajanje obravnavanja pritožb močno skrajšalo, in sicer s 15,1 meseca leta 2021 na 11,9 meseca leta 2022, se pri direktnih tožbah in predvsem na področju predhodnega odločanja še vedno podaljšuje. Medtem ko je povprečno trajanje obravnavanja predlogov za sprejetje predhodne odločbe znašalo 15 mesecev leta 2016 in 15,5 meseca leta 2019, se je postopoma povečalo na 15,9 meseca leta 2020, 16,7 meseca leta 2021 in 17,3 meseca leta 2022. To podaljšanje je posledica naraščajoče kompleksnosti zadev, predloženih Sodišču, ki zahtevajo vse podrobnejšo preučitev vprašanj, ki jih postavljajo predložitvena sodišča, hkrati pa je to za sodišče tudi razlog za zaskrbljenost, saj se čas, ki ga porabi za obravnavanje zadev, prišteje trajanju nacionalnega postopka. Vsako podaljšanje časa, ki ga Sodišče porabi za obravnavanje zadev, ima torej takojšnji vpliv na celotno trajanje postopka pred predložitvenim sodiščem in na zmožnost zadnjenavedenega, da odloči o sporu, ki mu je predložen. Ta dejavnik je med drugim vzrok za zakonodajno zahtevo, navedeno v nadaljevanju.

Nerešene zadeve

31. decembra 2022 je bilo na Sodišču 1111 nerešenih zadev, kar zgolj za dve enoti odstopa od sicer enakega števila takih zadev na dan 31. decembra leta prej (1113 zadev). Bistveni del teh zadev so bili na eni strani predlogi za sprejetje predhodne odločbe (774 zadev) in na drugi strani pritožbe (259 zadev).

Sodišče je, da bi lahko te zadeve še naprej obravnavalo na zadovoljiv način v razumnem roku, 30. novembra 2022 na zakonodajalca Unije naslovilo zahtevo za spremembo Protokola (št. 3) o Statutu Sodišča Evropske unije. Ta zahteva sledi dvema ciljema.

Na eni strani se želi s to zahtevo področje uporabe mehanizma predhodne dopustitve pritožb iz člena 58a Statuta razširiti na pritožbe zoper odločitve Splošnega sodišča v zvezi z odločbami neodvisnih odborov za pritožbe pri šestih organih, uradih ali agencijah Unije, ki so ob začetku veljavnosti zgoraj navedenega mehanizma 1. maja 2019 že obstajali, vendar še niso navedeni v členu 58a Statuta,^[9] ter na pritožbe zoper odločitve Splošnega sodišča, sprejete na podlagi člena 272 PDEU.

Na drugi strani je namen te zahteve izkoristiti možnost, ki jo ponuja člen 256(3) PDEU, tako da bi se na Splošno sodišče delno prenesle pristojnosti Sodišča za predhodno odločanje na šestih posebnih področjih, ki so poimensko navedena: skupni sistem davka na dodano vrednost, trošarine, carinski zakonik in tarifna uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo, odškodnina in pomoč potnikom ter sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Ta prenos pristojnosti seveda ne posega v možnost Splošnega sodišča, da zadevo preda v odločanje Sodišču, če meni, da je glede te zadeve potrebna načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali doslednost prava Unije, kot je sicer izrecno določeno v členu 256(3), drugi pododstavek, PDEU, vseeno pa bi moral pripeljati do znatnega zmanjšanja delovne obremenitve Sodišča (in mu omogočiti, da se osredotoči na svoje druge zadeve), ker zadeve, ki so pri tem sodišču vložene na zgoraj navedenih področjih, zdaj predstavljajo približno 20 % vseh zadev predhodnega odločanja.

[1]     UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

[2]     Zadeva C‑516/22, Komisija/Združeno kraljestvo, v kateri Komisija Združenemu kraljestvu v bistvu očita, da ni izpolnilo svojih obveznosti iz Pogodb in Sporazuma o izstopu zaradi sodbe vrhovnega sodišča te države, s katero je bila odrejena izvršitev arbitražne odločbe, za katero sta Komisija in nato Sodišče ugotovila, da je v nasprotju s pravom Unije. V skladu s trditvami tožeče stranke bi moralo vrhovno sodišče Združenega kraljestva izvršitev te arbitražne odločbe zadržati do izida postopka, ki poteka pred sodišči Unije, ali Sodišču predložiti vprašanje glede veljavnosti na podlagi člena 267 PDEU v povezavi s členom 127(1) Sporazuma o izstopu.

[3]     Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

[4]     UL L 433, 22.12. 2020, str. 1, in popravek v UL L 373, 21.10. 2021, str. 94.

[5]     Sodbi z dne 16. februarja 2022 v zadevah Madžarska/Parlament in Svet (C‑156/21, EU:C:2022:97) ter Poljska/Parlament in Svet
(C‑157/21, EU:C:2022:98).

[6]     Mnenje 1/20 (Posodobljena Pogodba o energetski listini) z dne 16. junija 2022 (EU:C:2022:485).

[7]     Leta 2022 je senat za dopustitev pritožb tako sprejel 41 sklepov. V dveh zadevah (C‑801/21 P, EUIPO/Indo European Foods, in C‑337/22 P, EUIPO/Nowhere) je bila pritožba dopuščena in se postopek torej nadaljuje v skladu z upoštevnimi določbami naslova V Poslovnika Sodišča.

[8]     Gre za zadevi C‑663/20 P, CRU/Hypo Vorarlberg Bank, ter C‑664/20 P, EOR/Portigon in Komisija, končani s sklepoma z dne 3. marca 2022 (EU:C:2022:162 in EU:C:2022:161), za združeni zadevi C‑313/21 P in C‑314/21 P, Svet/FI in Komisija/FI, končani s sklepom z dne 22. decembra 2022 (EU:C:2022:1045), ter za združeni zadevi C‑341/21 P in C‑357/21 P, Komisija/KM in Svet/KM, prav tako končani s sklepom z dne 22. decembra 2022 (EU:C:2022:1042).

[9]   To so Agencija Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Enotni odbor za reševanje, Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Agencija Evropske unije za železnice.

Tudi sodna statistika za več preteklih let je objavljena na spletni strani Curia, v delu „Zgodovina“.