Rojen leta 1944; diploma iz prava in magisterij iz politične ekonomije z univerze v Coimbri; doktor mednarodne ekonomije (Université de Paris I - Panthéon Sorbonne); obvezno služenje vojaškega roka, opravljeno na ministrstvu za mornarico (sodna služba, 1969-1972); profesor na katoliški univerzi in univerzi Nova v Lizboni; nekdanji profesor na univerzi v Coimbri in na univerzi Lusíada v Lizboni (direktor inštituta za evropske študije); član portugalske vlade (1980-1983): državni sekretar na notranjem ministrstvu in na predsedstvu ministrskega sveta, državni sekretar za evropske zadeve; poslanec v portugalskem parlamentu, podpredsednik skupine krščanskih demokratov; generalni pravobranilec na Sodišču (1986-1988); predsednik Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (1989-1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Lizboni, specialist za evropsko in konkurenčno pravo (1996-2012); član delovne skupine za prihodnost sodnega sistema Evropskih skupnosti „Groupe Due" (2000); predsednik disciplinske komisije na Evropski komisiji (2003-2007); predsednik portugalskega združenja za evropsko pravo (od l. 1999); sodnik Sodišču od 8. oktobra 2012 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1928; irski državljan; Senior Counsel (višji pravni svetovalec), strokovnjak za ustavno in trgovinsko pravo; sodnik High Court; predsednik generalnega sveta odvetniške zbornice Irske; član upravnega sveta King's Inns; predsednik izobraževalne komisije sveta King's Inns; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 10. januarja 1996; umrl 3. januarja 2018.

Rojen 19. februarja 1934; italijanski državljan; sodnik sodišča prve stopnje v Neaplju; svetovalec na sodišču druge stopnje v Rimu in nato na kasacijskem sodišču; uslužbenec službe za zakonodajo na ministrstvu za pravosodje; predsednik splošnega odbora na diplomatski konferenci za izdelavo Luganske konvencije; strokovni sodelavec pri italijanskem generalnem pravobranilcu Sodišča; profesor na višji šoli za javno upravo v Rimu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1995; predsednik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 4. marca 1998; generalni pfravobranilec Sodišča od 5. marca 1998 do 6. oktobra 2000; umrl 26. januarja 2010.

Rojen 14. novembra 1934; britanski državljan; odvetnik (Škotska); King’s Counsel (Škotska); tajnik in nato blagajnik fakultete za odvetnike; predsednik posvetovalnega odbora; Salvesen profesor evropskih institucij in direktor Europa Institute, univerza v Edinburghu; posebni svetovalec stalnega odbora House of Lords za Evropske skupnosti; častni bencher na Gray’s Inn, London; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 9. marca 1992; sodnik Sodišča od 10. marca 1992 do 7. januarja 2004.

Rojen leta 1938; nemški državljan; sodnik v deželi Nordrhein-Westfalen, uradnik na ministrstvu za pravosodje (oddelek za pravo Skupnosti in pravo človekovih pravic); sodelavec v kabinetu danskega člana Komisije, nato v GD III (notranji trg); vodja oddelka za kazenske zadeve na zveznem ministrstvu za pravosodje; vodja kabineta ministra, nato direktor (Ministerialdirigent) pododdelka za kazenske zadeve; predavatelj na Univerzi v Saarbrucku; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do svoje smrti 6. februarja 1997.

Rojen leta 1938; grški državljan; višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu, nato sodnik pri Državnem svetu; član posebnega višjega sodišča; član sodišč za znamke; upravni svetovalec za uporabo prava Skupnosti; profesor prava Skupnosti na Državni šoli za javno upravo in na Inštitutu za stalno usposabljanje; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 18. septembra 1992.

Rojen leta 1939; univerzitetni študij na pravni fakulteti v Montpellierju in na fakulteti ekonomskih znanosti v Parizu; doktor prava (1964); odvetnik (1964); priznani odvetnik (1967); administrator (administrateur général) na ministrstvu za delo in socialno varnost; član (1978-1989) in nato predsednik (1988-1989) Ekonomsko socialnega sveta; direktor Sociẻtẻ nationale de crẻdit et d'investissement in Sociẻtẻ europẻenne des satellites (do 1989); član (1993-1995) in nato predsednik sveta Institut universitaire international Luxembourg (1995-2004); predavatelj na univerzi v Luxembourgu; predstavnik vlade v odboru Evropskega socialnega sklada, v posvetovalnem odboru za prost pretok delavcev in upravnem odboru Evropske fondacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (do 1989); sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 11. julija 1996; sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 12. julija 1996 do 14. januarja 2008.

Rojen leta 1944; nizozemski državljan; sekretar oddelka za zavarovalno posredovanje pri D. Hudig & Co., nato podjetja Granaria BV; sodnik okrožnega sodišča v Rotterdamu; član Sodišča Nizozemskih Antilov; sodnik kantonalnega sodišča v Rotterdamu; podpredsednik okrožnega sodišča v Rotterdamu; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 1998.

Rojen leta 1945; pravnik lingvist na Sodišču Evropskih skupnosti; referent v pravosodnem ministrstvu; sodnik prisednik; pravni svetovalec Stalnega predstavništva Danske pri Evropski gospodarski skupnosti; začasni sodnik na Østre Landsret (dansko pritožbeno sodišče); predstojnik »oddelka za ustavno in upravno pravo« pri pravosodnem ministrstvu; direktor oddelka na pravosodnem ministrstvu; docent; član Pripravljalnega odbora za človekove pravice Sveta Evrope (CDDH), nato član pisarne CDDH; leta 2004 član „Ad-hoc odbora za izobraževanje sodnikov in državnih tožilcev“ na Akademiji za evropsko pravo, Trier, Nemčija; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989; predsednik Sodišča prve stopnje od 4. marca 1998 do 17. septembra 2007.

Rojen leta 1946, Abogado del Estado (v mestih Jaén in Granada), sekretar Upravnega gospodarskega sodišča v mestu Jaén, nato v Córdobi, odvetnik (v mestih Jaén in Granada); predstojnik pravne službe za zastopanje pred Sodiščem Evropskih skupnosti v španskem ministrstvu za zunanje zadeve; vodja španske delegacije v delovni skupini Sveta, ki je pripravljala ustanovitev Sodišča prve stopnje; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 17. septembra 2007.

Rojen leta 1948; francoski državljan; inšpektor Uprave za javne prihodke; nižji strokovni sodelavec, nato višji strokovni sodelavec pri Državnem svetu; pravni svetovalec več ministrstev; predavatelj na več visokih šolah in na različnih inštitutih in univerzah; strokovni sodelavec pri Sodišču; vodja pravne službe pri Crédit Lyonnais; častni predsednik Evropskega združenja za bančno in finančno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 25. septembra 1989 do 18. septembra 1995; umrl 9. septembra 2020.

Rojen leta 1954; diploma in doktorat iz prava (Katoliška univerza Leuven); magister prava, magister javne uprave (Univerza Harvard); izredni profesor na Katoliški univerzi Leuven; gostujoči profesor na Univerzah Burundi, Strasbourg in Harvard; profesor na Collège d'Europe v Brugesu; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti; odvetnik in član odvetniške zbornice Bruslja; sodnik na Sodišču prve stopnje od 25. septembra 1989 do 6. oktobra 2003; Sodnik na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2003; podpredsednik Sodišča od 9. oktobra 2012 do 8. oktobra 2015; predsednik Sodišča od 8. oktobra 2015.

Rojen leta 1946; britanski državljan; barrister, Middle Temple; King's Counsel, specializacija v gospodarskem pravu, evropskem pravu in javnem pravu; soavtor prvih treh izdaj „Bellamy & Child, Common Market Law of Competition“; sodnik Sodišča prve stopnje od 10. marca 1992 do 15. decembra 1999.

Rojen leta 1944; grški državljan; odvetnik (Atene); strokovni sodelavec pri sodnikih Chlorosu in Kakourisu pri Sodišču; profesor javnega prava in prava Skupnosti (Atene); pravni svetovalec; prvi ataše pri Računskem sodišču; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1992 do 17. septembra 1998.

Rojena leta 1942; doktorica pravnih znanosti na univerzi v Helsinkih; asistentka za civilno in gospodarsko pravo na univerzi v Helsinkih; direktorica za pravne zadeve in gospodarsko politiko osrednje trgovinske zbornice Finske; generalna direktorica uprave za varstvo potrošnikov Finske; članica več vladnih odborov in delegacij, med drugim predsednica nadzornega sveta za reklame o zdravilih (1988–1990), članica sveta za zadeve potrošnikov (1990–1994), članica sveta za konkurenco (1991–1994) in članica redakcijskega odbora Nordic Intellectual Property Law Review (1982–1990); sodnica Sodišča prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2009.

Rojen leta 1948; doktorat iz pravnih znanosti ter magisterij iz sociologije in ekonomije z univerze na Dunaju; predavatelj na ekonomski univerzi na Dunaju, na pravni fakulteti univerze na Dunaju in na več drugih univerzah; častni profesor na pravni fakulteti univerze na Dunaju; ministrski svetnik in predstojnik oddelka v uradu zveznega kanclerja; član usmerjevalnega odbora za pravno sodelovanje Sveta Evrope (CDCJ); zastopnik pred Verfassungsgerichtshof (ustavno sodišče) v postopkih presoje ustavnosti zveznih zakonov; koordinator, pristojen za prilagoditev avstrijskega zveznega prava pravu Skupnosti; sodnik na Splošnem sodišču od 18. januarja 1995 do 16. septembra 2013.

Rojena leta 1945; diplomirana pravnica (univerza v Lundu); strokovna sodelavka in sodnica na prvostopenjskem sodišču v Trollhättanu (1971-1974); strokovna sodelavka na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1974-1975); sodnica na prvostopenjskem sodišču v Stockholmu (1975); svetovalka za pravne in administrativne zadeve pri predsedniku pritožbenega sodišča v Stockholmu (1975-1978); posebna odposlanka pri Domstolverket (nacionalna sodna uprava) (1977); svetovalka na uradu ministra za pravosodje (Justice Chancellor) (1979-1980); sodnica prisednica na pritožbenem sodišču v Stockholmu (1980-1981); pravna svetovalka ministrstva za trgovino (1981-1982); pravna svetovalka, nato direktorica in generalna direktorica pravne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (1982-1995); naziv veleposlanice leta 1992; podpredsednica Marknadsdomstol; odgovorna za pravna in institucionalna vprašanja med pogajanji EGP (podpredsednica, nato predsednica skupine EFTA) in med pogajanji za pristop Kraljevine Švedske k Evropski uniji; sodnica na Sodišču prve stopnje od 18. januarja 1995 do 6. oktobra 2006; sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti od 7. oktobra 2006 do 6. oktobra 2011.

Rojen leta 1950; francoski državljan; generalni sekretar prvega predsedovanja kasacijskega sodišča (1988); podpredsednik Tribunal de grande instance de Paris (1990); vodja službe za evropske in mednarodne zadeve pri ministrstvu za pravosodje (1991); svetovalec Cour d'appel de Paris in pridruženi profesor na Univerzi Paris X-Nanterre (1994); sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 19. septembra 2001.

Rojen leta 1950; portugalski državljan; profesor na pravni fakulteti v Coimbri in na pravni fakulteti katoliške Univerze v Portu; predstojnik katedre Jean Monnet; nosilec predavanj (v francoščini) na Akademiji za mednarodno pravo v Haagu (1984) in gostujoči profesor na pravni fakulteti Univerze Paris I (1995); predstavnik portugalske vlade pri Komisiji Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (Cnudci), pri Haaški konferenci o mednarodnem zasebnem pravu, pri Mednarodni komisiji za osebni status in pri Odboru za vprašanja državljanstva pri Svetu Evrope; član Inštituta za mednarodno pravo; sodnik Sodišča prve stopnje od 18. septembra 1995 do 31. marca 2003.

Rojen leta 1944; leta 1966 postane barrister (odvetnik) na Irskem; prav tako barrister (odvetnik) v Angliji in Walesu, Severni Irski in Novem Južnem Walesu; odvetnik med letoma 1966 in 1996; leta 1980 postane član Inner Bar na Irskem (Senior Counsel) in leta 1991 v Novem Južnem Walesu; predsednik Sveta odvetniških združenj Evropske skupnosti (CCBE) med letoma 1985 in 1986; gostujoči profesor na pravni fakulteti University College Dublin; član Chartered Institute of Arbitrators; predsednik Royal Zoological Society na Irskem med letoma 1987 in 1990; član uprave Honorable Society of Kings Inns, Dublin; častni član uprave Lincoln's Inn, London; sodnik na Sodišču prve stopnje od 10. januarja 1996 do 15. septembra 2008; umrl 29. aprila 2022.

Rojen leta 1940; znanstveni asistent na Univerzi v Marburgu; doktor pravnih znanosti (Univerza v Marburgu); referent, kasneje predstojnik referata za mednarodno zasebno pravo, nazadnje predstojnik pododdelka za civilno pravo v Zveznem pravosodnem ministrstvu; član Upravnega sveta pri Unidroit (1993–1998); predsednik komisije Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu za izdelavo Konvencije o varstvu otrok (1996); honorarni profesor na Univerzi v Trierju (mednarodno zasebno in procesno pravo, evropsko pravo); od leta 2002 član strokovnega sosveta Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno zasebno pravo v Hamburgu; sodnik na Sodišču prve stopnje od 11. junija 1997 do 17. septembra 2007; umrl 24. oktobra 2019.

Rojen leta 1938; profesor za mednarodno pravo in predstojnik katedre Jean Monnet za pravo Evropskih skupnosti Univerze v Bologni; doktor honoris causa Univerze Carlos III v Madridu; gostujoči profesor na univerzah Johns Hopkins (Bologna Center), St. Johns (New York), Georgetown, Paris-II, Georgia (Atene) in na Institut universitaire international (Luxembourg); koordinator programa European Business Law Pallas Program, ki se izvaja na Univerzi v mestu Nijmegen; član posvetovalnega odbora Komisije Evropskih skupnosti za javna naročila; državni podsekretar za industrijo in trgovino med polletnim italijanskim predsedovanjem Svetu; član delovne skupine Evropske skupnosti o Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) in direktor zasedanja Centra za raziskave Akademije mednarodnega prava v Haagu leta 1997, ki je bilo posvečeno WTO; sodnik na Sodišču prve stopnje od 4. marca 1998 do 3. maja 2006; generalni pravobranilec na Sodišču od 4. maja 2006 do 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1950; diploma iz prava z univerze v Atenah (1973); magister iz prava socialne varnosti z univerze Paris II, Panthéon-Sorbonne (1977); odvetnik (1974–1980); nacionalni strokovnjak v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti (1988–1990), nato glavni administrator v generalnem direktoratu V „Zaposlovanje, industrija, socialne zadeve“ (1990–1994); strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec in od 1999 svetovalec na grškem državnem svetu; nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti; član osrednje skupine za pripravo zakonskih predlogov v Grčiji (1996–1998); direktor pravne službe generalnega sekretariata helenske vlade (1996–1998); sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije (1998–2010, predsednik senata med letoma 2004 in 2010); član vrhovnega sveta upravnih sodišč (2011–2012); član posebnega sodišča za spore o plačah sodnikov in posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2013–2014); član posvetovalnega strokovnega odbora za kandidate za imenovanje v sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice (2014–2015); član odbora, ki izda mnenje o primernosti kandidatov za opravljanje funkcije sodišča na Sodišču za uslužbence Evropske unije (2012–2015); predavatelj evropskega prava na École nationale de la magistrature (1995–1996 in 2012–2015); sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2015 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1944; sodnik na vrhovnem sodišču Nizozemske (1996); sodnik in podpredsednik College van Beroep voor het bedrijfsleven (višje upravno sodišče za trgovino in industrijo) (1986); namestnik člana na Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za socialno varnost) in na Tariefcommissie (komisija za carinsko tarifo); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1980); strokovni sodelavec za evropsko pravo na pravni fakulteti univerze v Groningenu in asistent raziskovalec na University of Michigan Law School; član mednarodnega sekretariata trgovinske zbornice v Amsterdamu (1970); sodnik Sodišča prve stopnje od 17. septembra 1998 do 13. septembra 2010.

Rojen leta 1948; diploma z univerze v Cambridgeu (BA 1969, MA 1973) (strojne znanosti in pravo); od leta 1970 vpisan v angleško odvetniško zbornico, odvetnik v Londonu (1971-1999) in v Bruslju (1979-1999); od leta 1981 vpisan v irsko odvetniško zbornico; leta 1987 pridobil naziv Queen's Counsel; leta 1998 imenovan za člana uprave (bencher) Middle Temple; zastopnik angleške in valižanske odvetniške zbornice pri svetu odvetniških združenj Evropske unije (CCBE) in predsednik stalne delegacije CCBE pri Sodišču (1995-1999); član vodstvenega organa World Trade Law Association in European Maritime Law Organisation (1993-2002); sodnik na Splošnem sodišču od 15. decembra 1999 do 7. oktobra 2015.

Rojen leta 1954, clan Conseil d'État (Francija), diplomant École normale supérieure Saint-Cloud in École nationale d'administration, profesor (»professeur agrégé«) za angleški jezik (1979–1985), porocevalec, nato »commissaire du gouvernement« pred raznimi senati Državnega sveta (1988–1993), pravni svetovalec stalnega predstavništva Francije pri Združenih narodih v New Yorku (1993–1997), strokovni sodelavec v kabinetu sodnika Puissocheta na Sodišcu Evropskih skupnosti (1997–2001), sodnik na Sodišcu prve stopnje od 19. septembra 2001 do 17. septembra 2007.

Rojena leta 1956; študij v Lizboni, Bruslju in Strasbourgu; odvetnica na Portugalskem in v Bruslju; svobodna raziskovalka na Institut d'études européennes de l'université libre de Bruxelles; strokovna sodelavka pri J. C. Moitinhu de Almeidi, portugalskem sodniku na Sodišču (1986-2000), nato pri predsedniku Splošnega sodišča B. Vesterdorfu (2000-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 31. marec 2003 do 19. septembra 2016.

Rojen leta 1959; diploma iz prava (univerza v Liègeu, 1981); sodelavec (Fonds national de la recherche scientifique, 1985-1989); pravni svetovalec v poslanski zbornici (1981-1990); doktor pravnih znanosti (univerza v Strasbourgu, 1990); profesor (univerzi v Liègeu in Strasbourgu, Collège d'Europe, Institut royal supérieur de Défense, univerza Montesquieu v Bordeauxu; Collège Michel Servet univerz v Parizu; fakultete Notre-Dame de la Paix v Namurju); posebni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve (1995-1999); direktor evropskih študij na Institut royal des relations internationales (1998-2003); sodnik prisednik na Conseil d'État (2001-2003); svetovalec Evropske komisije (1990-2003); član Observatoire Internet (2001-2003); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktober 2003 do 19. septembra 2016.

Rojena leta 1936; diploma iz jezikov s kraljeve univerze na Malti (1955); doktorat iz pravnih znanosti s kraljeve univerze na Malti (1958); odvetnica na Malti od leta 1959; pravna svetovalka pri nacionalnem svetu za ženske (1964-1979); članica komisije za javne uslužbence (1987-1989); članica upravnega odbora Lombard Bank (Malta) Ltd, predstavnica države kot delničarke (1987-1993); članica volilne komisije od leta 1993; članica komisije za doktorate na pravni fakulteti kraljeve univerze na Malti; članica Evropske komisije proti rasizmu in netolerantnosti (ECRI) (2003-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 22. marca 2012.

Rojen leta 1946; doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Szegedu (1971); referent na ministrstvu za delo (1971-1974); predavatelj in profesor (1974-1989), dekan pravne fakultete (1989-1990), prorektor (1992-1997) univerze v Szegedu; odvetnik; član uprave nacionalne pokojninske zavarovalnice; podpredsednik evropskega inštituta za socialno varnost (1998-2002); član znanstvenega sveta mednarodnega združenja za socialno varnost; sodnik na ustavnem sodišču (1998-2004); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016.

Rojena leta 1947; diploma iz prava z univerze v Varšavi (1965-1969); raziskovalka (asistentka, docentka, profesorica) na inštitutu pravnih znanosti poljske akademije znanosti (1969-2004); raziskovalka na Inštitutu Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo v Münchnu (štipendija Foundation AvH; 1985-1986); odvetnica (1992-2000); sodnica na vrhovnem upravnem sodišču (2001-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maj 2004 do 19. septembra 2016; umrla 23. maja 2018.

Rojena leta 1949; doktorica pravnih znanosti, asistentka za gospodarsko pravo (pred 1989), nato doktorica znanosti, profesorica gospodarskega prava (od l. 1993) na pravni fakulteti Karlove univerze v Pragi; članica vodilnega organa komisije za vrednostne papirje (1999-2002); odvetnica; članica zakonodajnega sveta češke vlade (1998-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1951; doktor pravnih znanosti (univerza v Bratislavi); sodnik na sodišču prve stopnje v Bratislavi; sodnik na pritožbenem sodišču, zadolžen za civilnopravne zadeve, in podpredsednik pritožbenega sodišča v Bratislavi; član oddelka za civilno in družinsko pravo inštituta za pravo ministrstva za pravosodje; začasni sodnik na vrhovnem sodišču, zadolžen za gospodarskopravne zadeve; član Evropske komisije za človekove pravice (Strasbourg); sodnik na ustavnem sodišču (2000-2004); sodnik na Sodišču prve stopnje od 12. maja 2004 do 6. oktobra 2009; sodnik na Sodišču od 7. oktobra 2009 do 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1954; doktor pravnih znanosti (univerza v Moskvi); habilitacija iz pravnih znanosti (univerza v Varšavi); profesor na univerzi v Vilni: mednarodno pravo (od l. 1981), človekove pravice (od l. 1991) in pravo Skupnosti (od l. 2000); svetovalec vlade za zunanje zadeve (1991-1993); član koordinacijske skupine delegacije za pogajanja za pristop k Evropski uniji; generalni direktor oddelka vlade za evropsko pravo (1997-2004); profesor evropskega prava na univerzi v Vilni, nosilec katedre Jean Monnet; predsednik litovskega društva za študije o Evropski uniji; poročevalec parlamentarne delovne skupine za ustavno reformo, povezano s pristopom Litve; član mednarodne komisije pravnikov (april 2003); sodnik na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 16. septembra 2013.

Rojena leta 1962; diploma iz prava z univerze v Tartuju (1981-1986); namestnica državnega tožilca v Talinu (1986-1991); diploma estonske diplomatske šole (1991-1992); pravna svetovalka (1991-1993) in generalna svetovalka pri trgovinski in industrijski zbornici (1992-1993); sodnica na višjem sodišču v Talinu (1993-2004); European Master na področju človekovih pravic in demokratizacije na univerzi v Padovi in univerzi v Nottinghamu (2002-2003); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 23. oktobra 2013; sodnica Sodišča od 23. oktobra 2013.

Rojena leta 1963; diploma iz prava z univerze v Latviji (1986); inšpektorica na ministrstvu za notranje zadeve za regijo Kirov in mesto Riga (1986-1989); sodnica na sodišču prve stopnje v Rigi (1990-1994); odvetnica (1994-1998 in julij 1999-maj 2000); ministrica za pravosodje (november 1998-julij 1999 in maj 2000-oktober 2002); članica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu (2001-2004); poslanka (2002-2004); sodnica na Splošnem sodišču od 12. maja 2004 do 25. februarja 2020.

Rojena leta 1962; pravosodni izpit (1987); doktorica pravnih znanosti Univerze v Ljubljani (1995); profesorica (od leta 1996) teorije države in prava ter zasebnega prava; raziskovalka; doktorski študij na Univerzah v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu, na Svobodni univerzi v Amsterdamu; gostujoča profesorica na univerzi na Dunaju, v Freiburgu (Nemčija) in na Bucerius Law School v Hamburgu; vodja pravne službe (1994–1996) in državna sekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1996–2000); generalna sekretarka vlade (2000); od leta 2003 članica komisije za evropski civilni zakonik; nosilka raziskovalnega projekta Humboldt (Humboldtova ustanova); objavila več kot sto pravnih člankov in več knjig o evropskem in zasebnem pravu; nagrada Društva pravnikov Slovenije „pravnica leta 2003“; članica izdajateljskega sveta več pravnih revij; generalna sekretarka Zveze društev pravnikov Slovenije, članica več društev pravnikov, izmed teh Gesellschaft für Rechtsvergleichung; sodnica na Sodišču prve stopnje od 7. julija 2004 do 6. oktobra 2006; generalna pravobranilka na sodišča od 7. oktobra 2006 do 28. novembra 2012.

Rojen leta 1954; doktorat iz pravnih znanosti (univerza La Sapienza v Rimu); specialistični študij iz prava Skupnosti (Collège d'Europe, Brugge); član odvetniške zbornice, odvetnik (1978-1983); predavatelj prava Skupnosti na univerzah La Sapienza (1993-1996) in Luiss v Rimu (1993-1996 in 2002-2006) ter Bocconi v Milanu (1996-2000); svetovalec italijanskega predsednika vlade za vprašanja s področja Skupnosti (1993-1995); uradnik Evropske komisije: pravni svetovalec in nato vodja kabineta podpredsednika (1989-1992), vodja kabineta komisarja za notranji trg (1995-1999) in konkurenco (1999); direktor generalnega direktorata za konkurenco (2000-2002), namestnik generalnega sekretarja Evropske komisije (2002-2005), generalni direktor skupine političnih svetovalcev (BEPA) pri Evropski komisiji (2006); sodnik Splošnega sodišča od 3. maja 2006 do 15. novembra 2011.

Rojen leta 1965; diploma iz prava (1989); LL.M., doktorat, pravniški državni izpit (1994); različne naloge in položaji v javni upravi, zlasti v Službi Vlade RS za zakonodajo (državni podsekretar in namestnik direktorja ter vodja oddelka za evropsko in primerjalno pravo) in v Službi Vlade RS za evropske zadeve (državni podsekretar); član pogajalske skupine za pridružitveni sporazum (1994-1996) in za pristop k Evropski uniji (1998-2002), odgovoren za pravne zadeve; odvetnik; vodja skupine in višji strokovnjak pri projektih za prilagoditev evropski zakonodaji in za evropsko integracijo, zlasti na Zahodnem Balkanu, ki jih financira EU; vodja oddelka na Sodišču Evropskih skupnosti (2004-2006); sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2006 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1940; študij prava na univerzi St Kliment Ohridski v Sofiji (1961); doktor prava (1977); odvetnik (1963–1964); pravni svetovalec v državnem cestnem podjetju za mednarodni prevoz (1964–1973); raziskovalec na pravnem institutu bolgarske akademije znanosti (1973–1988); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na pravni fakulteti univerze St Kliment Ohridski v Sofiji (1988–1991); arbiter na arbitražnem sodišču trgovinske in industrijske zbornice (1988–2006); sodnik na ustavnem sodišču (1991–1994); gostujoči profesor na univerzi Paissiy Hilendarski v Plovdivu (februar 2001–2006); minister za pravosodje (1994–1995); gostujoči profesor za civilni pravdni postopek na novi bolgarski univerzi v Sofiji (1995–2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 29. junija 2010.

Rojen leta 1960; diploma iz prava (1984), doktor prava (1997) (univerza Alexandre Jean Cuza v Iaşi); sodnik prvostopenjskega sodišča v Suceavi (1984–1989); vojaški sodnik vojaškega sodišča v Iaşi (1989–1990); profesor na univerzi Alexandre Jean Cuza v Iaşi (1990-2006); štipendija za specializacijo iz zasebnega prava na univerzi v Rennesu (1991–1992); docent na univerzi Petre Andrei v Iaşi (1999-2002); gostujoči profesor na Université Littoral Côte d'Opale (LAB. RII) (2006); sodnik Splošnega sodišča od 12. januarja 2007 do 26. novembra 2010.

Rojen leta 1950; študij prava na univerzi Erlangen-Nürnberg (1970-1975); pravnik pripravnik na območju višjega regionalnega sodišča v Nürnbergu (1975-1978); referent na zveznem ministrstvu za gospodarstvo (1978-1982); referent na stalnem predstavništvu Zvezne republike Nemčije pri Evropskih skupnostih (1982); referent na zveznem ministrstvu za gospodarstvo, pristojen za vprašanja prava Skupnosti in konkurence (1983-1992); vodja oddelka „Pravo Evropske unije" (1992-2007) na ministrstvu za pravosodje; vodja nemške delegacije v okviru delovne skupine „Sodišče" pri Svetu; zastopnik nemške vlade v številnih zadevah pred Sodiščem Evropskih skupnosti; sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1960; diploma iz prava z Universidad Autónoma de Barcelona (1983); sodnik (1985); od l. 1992 sodnik, specializiran za upravne spore, na višjem sodišču na Kanarskih otokih, Santa Cruz de Tenerife (1992 in 1993) in na Audiencia Nacional (Madrid, maj 1998-avgust 2007), kjer je odločal o pravnih sredstvih v davčnih sporih (DDV), o pravnih sredstvih, vloženih zoper določbe predpisov ministrstva za gospodarstvo in njegove odločbe o državnih pomočeh ali premoženjski odgovornosti državne uprave, ter o pravnih sredstvih, vloženih zoper vse sporazume osrednjih gospodarskih regulatorjev na področju bančništva, borznih poslov, energetike, zavarovalništva in varstva konkurence; strokovni sodelavec na ustavnem sodišču (1993-1998); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

Rojen leta 1962; diploma z Institut d'études politiques de Paris (1984); študent École nationale de la magistrature (1986-1988); sodnik na tribunal de grande instance v Marseillu (januar 1988-januar 1990); sodni uradnik oddelka za civilne zadeve na ministrstvu za pravosodje (januar 1990-junij 1992); namestnik vodje in nato vodja splošnega oddelka za konkurenco, potrošnike in preprečevanje goljufij na ministrstvu za gospodarstvo, finance in industrijo (junij 1992-september 1994); tehnični svetovalec ministra za pravosodje (september 1994-maj 1995); sodnik na tribunal de grande instance v Nîmesu (maj 1995-maj 1996); strokovni sodelavec pri generalnem pravobranilcu P. Légerju na Sodišču (maj 1996-december 2001); strokovni svetovalec na Cour de cassation (december 2001-avgust 2007); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2007 do 16. septembra 2013.

Rojen leta 1946; študij na Crescent College v Limericku, Clongowes Wood College, University College Dublin (B.A. degree in diploma iz evropskega prava) in na Kings Inns; vpisan v irsko odvetniško zbornico od leta 1968; barrister (1968-1982); Senior Counsel (Inner Bar of Ireland, 1982-1986); sodnik na Circuit court (1986-1997); sodnik na irskem High Court (1997-2008); bencher of Kings Inns; predstavnik Irske pri posvetovalnem svetu evropskih sodnikov (2000-2008); sodnik na Splošnem sodišču od 15. septembra 2008 do 16. septembra 2013.

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze v Atenah (1980); magisterij iz javnega prava z univerze Paris I, Panthéon-Sorbonne (1981); diploma univerzitetnega centra za skupnostne in evropske študije (univerza Paris I) (1982); strokovni sodelavec pri državnem svetu (1985-1992); višji strokovni sodelavec pri državnem svetu (1992-2005); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1994-1996); nadomestni član grškega vrhovnega sodišča posebne pristojnosti (1998 in 1999); član državnega sveta (2005); član posebnega sodišča za obravnavo disciplinskih zadev v zvezi s sodniki (2006); član vrhovnega upravnosodnega sveta (2008); inšpektor za upravna sodišča (2009 in 2010); sodnik na Splošnem sodišču od 25. oktobra 2010 do 7. oktobra 2021; sodnik Sodišča od 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1948; diploma iz prava z univerze v Bukarešti (1971); podiplomski študij mednarodnega delovnega prava in evropskega socialnega prava, univerza v Ženevi (1973-1974); doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Bukarešti (1980); asistent pripravnik (1971-1973), asistent (1974-1985) in nato predavatelj delovnega prava na univerzi v Bukarešti (1985-1990); glavni raziskovalec na inštitutu za znanstvene raziskave na področju dela in socialne varnosti (1990-1991); namestnik generalnega direktorja (1991-1992), nato direktor (1992-1996) na ministrstvu za delo in socialno varnost; docent (1997), nato profesor na nacionalni šoli za politične in upravne študije v Bukarešti (2000); državni sekretar na ministrstvu za evropsko integracijo (2001-2005); vodja oddelka na zakonodajnem svetu Romunije (1996-2001 in 2005-2009); direktor in ustanovitelj romunske revije za evropsko pravo; predsednik romunskega društva za evropsko pravo (2009-2010); zastopnik romunske vlade pred sodišči Evropske unije (2009-2010); sodnik na Splošnem sodišču od 26. november 2010 do 19. septembra 2016.

Rojen leta 1950; diploma iz prava (univerza La Sapienza v Rimu, 1973), podiplomski študij evropskega prava na Collège d'Europe (Brugge, 1974/1975), uradnik Komisije Evropskih skupnosti (direktorat „Mednarodne zadeve" pri generalnem direktoratu za kmetijstvo, 1975-1976); član pravne službe Komisije Evropskih skupnosti (1976-1991 in 1994-1995); predstavnik pravne službe Komisije Evropskih skupnosti v Luxembourgu (1990-1991); strokovni sodelavec pri sodniku G. F. Manciniju na Sodišču Evropskih skupnosti (1991-1994); pravni svetovalec članov Komisije Evropskih skupnosti M. Montija (1995-1997) in F. Bolkesteina (2000-2002); direktor direktorata „Javna naročila" (2002-2003), direktorata „Storitve, intelektualna in industrijska lastnina, mediji in varstvo podatkov" (2003-2005) in direktorata „Storitve" (2005-2011) pri generalnem direktoratu Komisije Evropskih skupnosti za notranji trg; glavni pravni svetovalec in vodja skupine „Pravica, svoboda in varnost, civilno in kazensko pravo" v pravni službi Evropske komisije (2011-2012); sodnik na Splošnem sodišču od 17. septembra 2012 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1949; diploma iz ekonomije (Bachelor of Arts, 1974) in prava (Master of Laws, 1977) z univerze v Uppsali; referent na ministrstvu za zunanje zadeve (1977); član švedske odvetniške zbornice (od l. 1983); član švedske delovne skupine za konkurenčno pravo pri Mednarodni trgovinski zbornici (ICC); predavatelj konkurenčnega prava (univerzi v Lundu in Stockholmu); avtor številnih strokovnih del; sodnik na Splošnem sodišču od 18 marec 2013 do 19. septembra 2016.

Rojen leta 1950; diplomiral iz prava na univerzi v Vilni (1973); doktorat iz prava (1978); asistent, višji predavatelj in nato docent na pravni fakulteti univerze v Vilni (1977-1992); svetovalec na pravnem oddelku državnega zbora Republike Litve (1990-1992); svetovalec na veleposlaništvu Litve v Belgiji (1992-1994); svetovalec na veleposlaništvu Litve v Franciji (1994-1996); član Evropske komisije za človekove pravice (1996-1999); sodnik na vrhovnem sodišču v Litvi (1999-2011); docent na katedri za kazensko pravo na univerzi v Vilni (2003-2013); predstavnik Republike Litve pri Skupnem nadzornem organu Eurojusta (2004-2011); sodnik na ustavnem sodišču Republike Litve (2011-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 26. septembra 2019.

Viktor Kreuschitz, rojen leta 1952 v Budimpešti (Madžarska), je leta 1980 na Universität Wien (univerza na Dunaju, Avstrija) pridobil diplomo iz prava, leta 1981 pa doktorat iz pravnih znanosti.

Svojo poklicno pot je začel leta 1980 kot asistent raziskovalec na Institut für Staats- und Verwaltungsrecht pri Universität Wien, nato pa je bil od leta 1981 do leta 1997 uradnik pri službi za ustavne zadeve avstrijskega urada zveznega kanclerja. Poleg tega je bil med letoma 1987 in 1997 član Datenschutzkommission (odbor za varstvo podatkov, Avstrija).

Nato se je zaposlil pri pravni službi Evropske komisije kot pravni svetovalec in to institucijo od leta 1997 do leta 2013 zastopal v številnih zadevah, ki so bile predložene sodiščem Unije in Sodišču Evropskega združenja za prosto trgovino.

Sodnik Splošnega sodišča od 16. septembra 2013 do 15. septembra 2022.

Rojen leta 1960; diplomiral na Trinity College, Dublin (pravne znanosti) (1984) in Honourable Society of the King's Inns, Dublin (Barrister at Law) (1986); Bencher pri Honourable Society of King's Inns (od l. 2013); pridruženi professor na University College Cork (od l. 2015); član upravnega odbora Irish Centre for European Law (od l. 1997); Barrister at Law (1986-1990 in 1997-2003) in Senior Counsel (2003-2013) pri odvetniški zbornici Irske; strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti (1990-1997); podpredsednik Council of European National Youth Committees (1979-1981); generalni sekretar Zveze evropskih dijaških organizacij (1977-1984); generalni sekretar Irish Union of School Students (1977-1979); član stalnega odbora Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE) pri Sodišču Evropske unije in Sodišču EFTE (2006-2013); sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 7. oktobra 2021; generalni pravobranile Sodišča od 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1967; diploma iz prava z odliko (1985-1990) in doktorski študij (1990-1993) na univerzi Complutense v Madridu; državni tožilec (2000-2003) v Geroni; svetovalec za pravosodje in človekove pravice pri začasnih koalicijskih oblasteh, Bagdad, Irak (2003-2004); sodnik za civilne zadeve na prvi stopnji in preiskovalni sodnik (2003-2007), nato sodnik svetnik, Gerona (2008); namestnik vodje integrirane misije vladavine prava EUJUST LEX za Irak pri Svetu Evropske unije (2005-2006); strokovni sodelavec na ustavnem sodišču Španije (2006-2011 in 2013); državni sekretar za varnost (2012-2013); civilni strokovnjak za področje vladavine prava in reforme sektorja varnosti pri Svetu Evropske unije (2005-2011); zunanji strokovni sodelavec za področje temeljnih pravic in kazenskega prava pri Evropski komisiji (2011-2013); predavatelj in avtor več publikacij; sodnik na Splošnem sodišču od 16. septembra 2013 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1945; diplomi z univerze v Glasgowu (MA 1965, LLB 1967) (zgodovina in angleška književnost, pravo); magisterij iz civilnega prava z univerze Tulane v Louisiani (MCL 1969); vpis v imenik škotske odvetniške zbornice (1972) in odvetniške zbornice v New Yorku (1977); pridobitev naziva Queen’s Counsel (1988); vpis v imenik angleške in valižanske odvetniške zbornice (1996) in odvetniške zbornice v Bruslju (1999); opravljanje odvetniškega poklica v okviru odvetniških zbornic v Edinburghu, Bruslju, Londonu in New Yorku; gostujoči profesor (1991) in častni doktorat (2009) na univerzi v Glasgowu; bencher (član upravnega odbora) Middle Temple (2012); arbiter pri Mednarodni trgovinski zbornici (ICC), Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov (ICSID) in Mednarodnem športnem razsodišču (CAS); avtor številnih publikacij; sodnik na Splošnem sodišču od 7. oktobra 2015 do 31. januarja 2020.

Constantinos Iliopoulos, rojen leta 1948 v Atenah (Grčija), je leta 1971 pridobil diplomo iz prava na Panepistimio Athinon (univerza v Atenah, Grčija) in leta 1974 diplomo iz ekonomskih ved na Oikonomiko Panepistimio Athinon (univerza za ekonomijo v Atenah, Grčija). Nato se je vpisal na doktorski študij pravnih znanosti na Universität Hamburg (univerza v Hamburgu, Nemčija), kjer je leta 1984 zagovarjal doktorsko disertacijo iz konkurenčnega prava.

Constantinos Iliopoulos, ki je bil leta 1973 sprejet v odvetniško zbornico v Atenah, je tam do leta 2016 opravljal odvetniški poklic. Od leta 1992 do leta 2006 je bil član Elliniki Epitropi Antagonismou (grška komisija za konkurenco). Od leta 2002 do leta 2003 je bil pravni svetovalec ciprske vlade na področju prava družb in prava intelektualne lastnine zaradi pristopa Cipra k Evropski uniji. Od leta 2007 do leta 2009 je bil pravni svetovalec pri grškem ministrstvu za gospodarski razvoj in energetiko.

Constantinos Iliopoulos se je hkrati posvečal poučevanju na pravni fakulteti pri Universität Hamburg: med letoma 1980 in 1984 je bil zaposlen kot asistent na oddelku za evropsko pravo, od leta 1992 do leta 2006 kot predavatelj za evropsko pravo, evropsko pravo varstva potrošnikov, evropsko pravo družb, evropsko gospodarsko pravo in evropsko pravo intelektualne lastnine, leta 2015 pa kot gostujoči profesor. Poleg tega je od leta 2007 do leta 2015 poučeval na pravni fakulteti pri Democritio Panepistimio Thrakis (Demokritova univerza v Trakiji, Grčija) kot profesor mednarodnega in evropskega gospodarskega prava, nato pa v letih 2015 in 2016 kot profesor v okviru magistrskega programa za mednarodno in evropsko energetsko pravo. Constantinos Iliopoulos je od leta 2016 častni profesor in v okviru tega magistrskega programa predava evropsko energetsko pravo.

Constantinos Iliopoulos se kot avtor številnih publikacij ukvarja z organizacijo pravnega raziskovanja v svoji rojstni državi v okviru Elliniki Enosi Eyropaikou Dikaiou (grško združenje za evropsko pravo), pri katerem je bil od leta 1987 do leta 2002 blagajnik, nato od leta 2002 do leta 2019 generalni sekretar, od leta 2019 pa član upravnega odbora. Je ustanovni član Elliniki Enosi Dikaiou Energeias (grško združenje za energetsko pravo), pri katerem je bil od leta 2012 do leta 2016 generalni sekretar, od leta 2017 pa je njegov predsednik.

Ker je tesno povezan z nemško pravno kulturo zaradi doktorskega študija, ki ga je opravljal v Hamburgu, je od leta 1987 podpredsednik nemško-grškega združenja pravnikov (Hamburg), od leta 1990 pa generalni sekretar grško-nemškega združenja pravnikov (Atene). Med letoma 2005 in 2011 je bil poleg tega član upravnega odbora pri Κentro Diethnous kai Eyropaikou Oikonomikou Dikaiou sti Thessaloniki (center za mednarodno in evropsko gospodarsko pravo v Solunu, Grčija).

Sodnik Splošnega sodišča od 13. aprila 2016 do 15. septembra 2022.

Rojen leta 1957; diploma iz prava z univerze Complutense v Madridu (1979) in magisterij s Fletcher School of Law and Diplomacy univerze Tufts (Združene države) (1985); profesor prava na univerzi CEU San Pablo (1985-1993); pravni svetovalec pri državnem svetu (1983-1996); generalni sekretar pri Center for the Advanced Study in the Social Sciences fundacije Juan March (1991-1996); podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve (1996-2001); pravnik v podjetju (2001-2003); odvetnik (2004-2005); vodja magistrskega študija mednarodnih odnosov in profesor prava na Instituto de Empresa (2007-2013); višji pravni svetovalec pri državnem svetu (2005-2016); sodnik na Splošnem sodišču od 13. aprila 2016 do 26. septembra 2019.

René Barents, rojen leta 1951 v Rotterdamu (Nizozemska), je leta 1973 pridobil diplomo iz prava in specializacijo iz ekonomije na Erasmus Universiteit (univerza Erasmus, Nizozemska). Svojo univerzitetno izobrazbo je dopolnil z doktoratom iz pravnih znanosti na Universiteit Utrecht (univerza v Utrechtu, Nizozemska), kjer je leta 1981 zagovarjal doktorsko disertacijo.

Poklicno pot je začel pri evropskem inštitutu Universiteit Utrecht, zlasti na področju evropskega prava in gospodarskega prava, kot raziskovalec od leta 1973 do leta 1974 in docent od leta 1974 do leta 1979. Kot docent je od leta 1979 do leta 1981 poučeval tudi na Universiteit Leiden (univerza v Leidnu, Nizozemska). Imenovan je bil za rednega profesorja na Universiteit Maastricht (univerza v Maastrichtu, Nizozemska), kjer je v letih od 1988 do 2003 poučeval evropsko pravo, od leta 2003 pa je na tej univerzi častni profesor evropskega prava. Je avtor številnih publikacij na področju prava Unije in se je leta 1981 zaposlil pri Sodišču Evropskih skupnosti kot strokovni sodelavec pri generalnih pravobranilcih Pietru VerLorenu van Themmatu (od leta 1981 do leta 1986) in Jeanu Mischu (leta 1986). Nato je bil od leta 1986 do leta 1987 vodja oddelka za pravice na podlagi Kadrovskih predpisov v kadrovski službi Sodišča.

Med letoma 1987 in 1991 je delal v pravni službi Komisije Evropskih skupnosti, od leta 1991 do leta 2000 pa je znova opravljal naloge strokovnega sodelavca na Sodišču, in sicer pri sodniku Paulu Joanu Georgeu Kapteynu. Od leta 2000 do leta 2009 je bil vodja oddelka v Direktoratu za raziskave in dokumentacijo, nato pa je bil med letoma 2009 in 2011 njegov direktor.

René Barents je med letoma 1993 in 2011 poleg tega opravljal funkcijo svetovalca pri Gerechtshof’s-Hertogenbosch (višje sodišče v 's-Hertogenboschu, Nizozemska).

René Barents je bil imenovan za sodnika na Sodišču za uslužbence 6. oktobra 2011 in to funkcijo opravljal do 31. avgusta 2016.

Sodnik Splošnega sodišča od 19. septembra 2016 do 15. septembra 2022.

Rojen leta 1954; diploma iz prava z univerze na Malti (1977); Master of Laws univerze v Londonu (1979); doktorat iz pravnih znanosti z univerze v Cambridgeu (1982); predavatelj na Ealing College of Higher Education (1982–1984); predavatelj na univerzi v Exetru (1984–1990); glavni predavatelj na univerzi v Londonu, Queen Mary and Westfield College (1990–1993); pravni svetovalec v zasebnem sektorju, nato pravni svetovalec pri malteškem parlamentu (1993–2016); profesor in predstojnik oddelka za evropsko in primerjalno pravo na univerzi na Malti (1993–2016); direktor dokumentacijskega in raziskovalnega središča na univerzi na Malti (1993–2016); predsednik malteškega društva za evropsko pravo; avtor številnih publikacij; sodnik na Splošnem sodišču (2016–2018); sodnik na Sodišču od 8. oktobra 2018.

Rojen leta 1965; diploma iz prava z univerze Loránd Eötvös v Budimpešti (1990) in iz umetnostne zgodovine (1992) ter Master of Laws z univerze v Heidelbergu (1991); doktorat iz pravnih znanosti (2004); član odvetniške zbornice v Budimpešti (1995-2016); izredni profesor prava (1991-2005) in profesor prava (2005-2016) na univerzi Loránd Eötvös; vodja oddelka za trgovinsko pravo (2007-2013), nato vodja oddelka za zasebno in trgovinsko pravo ter profesor (2013-2016) na katoliški univerzi Péter Pázmány v Budimpešti; gostujoči profesor na katoliški univerzi v Lyonu (2013-2016); arbiter na Stalnem arbitražnem sodišču pri madžarski borzi in ad hoc arbiter (2004-2016); sodnik na Splošnem sodišču od 13. aprila 2016 do 7. oktobra 2021; sodnik Sodišča od 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1950; doktorat iz pravnih znanosti in odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Padovi; asistent, nato potrjeni raziskovalec na področju civilnega in primerjalnega prava na pravni fakulteti univerze v Padovi (1977‑1982); predavatelj prava Skupnosti na Collegio Europeo (Parma, 1990‑1998) in na pravnih fakultetah univerze v Padovi (1985‑1987), univerze v Macerati (1991‑1994), univerze v Neaplju (1995) in državne univerze v Milanu (2000‑2001); član znanstvenega odbora Master in European integration univerze v Padovi; uradnik v direktoratu za knjižnico, raziskave in dokumentacijo Sodišča Evropskih skupnosti (1982‑1984); strokovni sodelavec na Sodišču Evropskih skupnosti pri generalnem pravobranilcu G. F. Manciniju (1984‑1988); pravni svetovalec generalnega sekretarja Evropskega parlamenta E. Vincija (1988‑1993); vodja oddelka pravne službe Evropskega parlamenta (1995‑1999); direktor za zakonodajne zadeve in poravnave, medinstitucionalne odnose ter za odnose med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom (1999‑2004); direktor za zunanje odnose Evropskega parlamenta (2004‑2006); direktor za zakonodajne zadeve v pravni službi (2006‑2011); avtor številnih publikacij s področja italijanskega civilnega prava in prava Evropske unije; sodnik na Sodišču za uslužbence od 6. oktobra 2011 do 31. avgusta 2016; sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016 do 26. septembra 2019.

Rojen leta 1966; diploma iz prava z univerze Loránd Eötvös v Budimpešti (1990); Master of Laws z univerze v Stockholmu (1995); odvetnik, vpisan v imenik odvetniške zbornice v Budimpešti; pravni svetovalec v madžarskem parlamentu med postopkom pristopa Madžarske k Evropski uniji (1994‑1996 in 2002‑2004); strokovni sodelavec pri predsedniku madžarskega ustavnega sodišča (1997‑2000); podpredsednik organa za konkurenco, nato predsednik sveta za konkurenco (2000‑2002); arbiter pri Stalnem arbitražnem sodišču za finančne in kapitalske trge (2008‑2014); predavatelj (1990‑1994); docent (1995‑1999), nato izredni profesor (2003‑2016) na univerzi Loránd Eötvös v Budimpešti; državni sekretar za evropsko in mednarodno pravosodno sodelovanje na ministrstvu za pravosodje (2014‑2016); sodnik na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016 do svoje smrti, 1. avgusta 2021.

Rojena leta 1967; diplomirana pravnica na univerzi Alexandru Ioan Cuza v Iasi (1990); doktorat iz pravnih znanosti (1999); sodnica na sodišču okrožja 4 v Bukarešti (1991‑1996); sodnica (1996‑1999) in predsednica oddelka (1997‑1999) na sodišču v Bukarešti; sodnica (1999‑2005) in predsednica oddelka (1999‑2003) na pritožbenem sodišču v Bukarešti; članica razširjenega odbora za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu (2006‑2016); predavateljica in nato ravnateljica Nacionalnega sodnega inštituta (2011‑2016); sodnica na Vrhovnem kasacijskem sodišču Romunije (2006‑2016); članica znanstvenega sveta pri nacionalnem sodnem inštitutu in upravnega odbora nacionalne šole za sodne uradnike (2011‑2016); izvoljena članica odbora za doktorski študij na univerzi v Bukarešti (2012‑2016); sodnica na Splošnem sodišču od 19. septembra 2016  do 7. oktobra 2021; sodnica Sodišča od 7. oktobra 2021.

Rojen leta 1944; nemški državljan; asistent, nato asistent profesor na pravni fakulteti (Berlin); odvetnik (Frankfurt); pravnik lingvist na Sodišču; strokovni sodelavec g. Kutscherja, predsednika Sodišča, nato nemški sodnik na Sodišču; namestnik sodnega tajnika Sodišča; sodni tajnik Sodišča prve stopnje od 10. oktobra 1989 do 5. oktobra 2005; umrl 26. septembra 2009.