I. Kontekst načina navajanja sodne prakse
V okviru pobude Sveta je bila zasnovana evropska identifikacijska oznaka sodne prakse (ECLI ali European Case Law Identifier)1. Ta oznaka je namenjena nedvoumnemu navajanju nacionalne in evropske sodne prakse ter opredelitvi minimalnega sklopa enotnih metapodatkov za sodno prakso. Služi lažjemu dostopu do sodne prakse v Evropski uniji in njenemu lažjemu navajanju.
Oznaka ECLI poleg predpone „ECLI" vsebuje štiri obvezne elemente:
V skladu s priporočilom Sveta, da bi moralo Sodišče Evropske unije sodelovati v sistemu evropske identifikacijske oznake sodne prakse, je Sodišče oznako ECLI dodelilo vsem odločbam, ki so jih sodišča Unije izdala od leta 1954 naprej, ter sklepnim predlogom in stališčem generalnih pravobranilcev.
Kot primer, oznaka ECLI za sodbo Sodišča z dne 12. julija 2005, Schempp (C‑403/03), ima to obliko: „EU:C:2005:446“2.
Razčlenjena je tako:
II. Način navajanja sodne prakse
Način navajanja sodne prakse, ki ga je sprejelo Sodišče Evropske unije, združuje oznako ECLI ter običajno ime odločbe in vpisno številko zadeve. Sodišča Unije so ga začela uporabljati postopoma v prvi polovici leta 2014, leta 2016 pa je bil med sodiščema Unije usklajen.
Ta način navajanja tako omogoča:
Sestavni elementi navajanja so:
1. Sklepi Sveta o uvedbi evropske identifikacijske oznake sodne prakse ( „European Case Law Identifier“ — ECLI) ter minimalnih enotnih metapodatkov ( „metadata“ ) o sodni praksi (UL 2011 C 127, str. 1). Glej tukaj.
2. Zato, da se po nepotrebnem referenca ne bi podaljšala, je okrajšava ECLI izpuščena pri navajanju odločb Sodišča, Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence.