Preskoči na glavno vsebino



Sodna statistika Sodišča - 2024

Oglej si podrobne statistične podatke Sodišča  

 

Kratek pregled glavnih statističnih trendov v preteklem letu – (Ne)običajno leto

 

Marc-André Gaudissart,

namestnik sodnega tajnika Sodišča 

 

Kot vsako leto z veseljem izkoristim priložnost, da podam kratek komentar o sodni statistiki za preteklo leto in bralcu ponudim nekaj izhodišč za branje in razumevanje podatkov v zvezi z zadevami, ki so bile predložene Sodišču oziroma ki jih je to rešilo.

Čeprav to ni vselej enostavna naloga, saj so razlike med posameznimi leti včasih zelo majhne in zato ne omogočajo vedno izpostaviti pomembnih sprememb ali odkriti ponavljajočih se trendov, je bilo leto 2024 očitno izjema od pravila. Preteklo leto je namreč z več vidikov mogoče opisati kot izredno leto v pravem pomenu besede, tako glede števila zadev, ki so bile Sodišču leta 2024 predložene, kot tudi glede števila zadev, ki jih je rešilo. Obe števili namreč spominjata na zgodovinski vrh, dosežen leta 2019, in v polnosti dajeta smisel zakonodajni reformi, ki je začela veljati 1. septembra 2024 in na podlagi katere si Sodišče pristojnost za predhodno odločanje deli s Splošnim sodiščem Evropske unije, ki je zdaj izključno pristojno za odgovore na vprašanja, ki jih sodišča držav članic Unije postavijo na posebnih področjih iz člena 50b Statuta Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Statut).[1]

 

1.     Vložene zadeve

Najprej, pri Sodišču je bilo leta 2024 vloženih 920 zadev. To sicer ni največje število v zgodovini Sodišča – rekord je bil dosežen pred petimi leti z 966 novimi zadevami leta 2019 – vendar pa v primerjavi s prejšnjim letom (821 novih zadev leta 2023) vseeno pomeni 12‑odstotno povečanje in ne vključuje približno 20 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, vloženih v sodnem tajništvu po 1. oktobru 2024, ki so bili po predhodni analizi iz člena 93a Poslovnika Sodišča posredovani Splošnemu sodišču. Če navedene reforme ne bi bilo, bi bilo torej število zadev, ki so bile leta 2024 vložene pri Sodišču, še večje.

Ni presenetljivo, da predlogi za sprejetje predhodne odločbe še vedno predstavljajo največji delež zadev, predloženih Sodišču leta 2024, in sicer s kar 573 novimi predlogi za sprejetje predhodne odločbe (v primerjavi s 518 leta 2023), vseeno pa je treba navesti, da se je povečal tudi delež pritožb v pripadu zadev Sodišča, saj je bilo pritožb, pritožb v zvezi z začasnimi odredbami in pritožb v zvezi z intervencijo, vloženih leta 2024, 277, kar je več od števila pritožb, vloženih leta 2023 (231), pa tudi več od do zdaj največjega števila, doseženega leta 2019 (266 novih pritožb, vloženih v navedenem letu). To povečanje je mogoče pripisati temu, da je Splošno sodišče sprejelo veliko odločb, s katerimi je končalo postopek v sporih med več deset bančnimi institucijami in Enotnim odborom za reševanje. Ker je Splošno sodišče odločitve tega organa o izračunu predhodnih prispevkov v enotni sklad za reševanje razglasilo za nične, so Enotni odbor za reševanje, Svet Evropske unije ali banke odločbe navedenega sodišča izpodbijali. Pri Sodišču je bilo vloženih kar 76 pritožb. Ker je predmet teh zadev v bistvu enak in ker se pritožbeni razlogi, ki so jih navedli pritožniki, v zelo velikem obsegu prekrivajo, je Sodišče zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti določilo nekatere „pilotske“ zadeve in v soglasju z zadevnimi strankami odločilo, da obravnavanje drugih zadev prekine, dokler ne bo odločeno v pilotskih zadevah.

V nasprotju s predlogi za sprejetje predhodne odločbe in pritožbami se je število direktnih tožb leta 2024 v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko zmanjšalo (53 novih zadev v primerjavi s 60 leta 2023), vendar je treba posebej opozoriti na vložitev prve tožbe na podlagi člena 8, prvi odstavek, Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jo je v imenu narodne skupščine Francoske republike posredovala vlada te države,[2] in na tožbi zaradi neizpolnitve obveznosti, ki ju je Komisija vložila zoper Združeno kraljestvo na podlagi člena 87(1) sporazuma o izstopu te države iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo. S tema tožbama, vloženima 20. decembra 2024, kar je komaj nekaj dni pred iztekom štiriletnega obdobja iz navedenega člena sporazuma o izstopu, se predlaga ugotovitev, prvič, da Združeno kraljestvo ni izpolnilo obveznosti iz členov 45 in 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter iz več členov Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[3], [4] ter, drugič, da ta država ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz več določb Pogodb, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnih pravnih načel, ker ni izpeljala vseh posledic iz sodbe Sodišča v zadevi Achmea[5] in ker ni odpovedala dvostranskih sporazumov o naložbah med Združenim kraljestvom in državami članicami Unije.[6]

Poleg tega, da je bilo vloženih nekaj prošenj za pravno pomoč in vlog za odmero stroškov, je nazadnje treba opozoriti, da je Komisija 13. septembra 2024 vložila predlog za izdajo mnenja, ki se nanaša na naravo (izključno ali deljeno) pristojnosti Unije za sklenitev sporazuma med Sultanatom Oman na eni strani ter Unijo in njenimi državami članicami na drugi strani na področju zračnega prometa. Ta predlog, vložen na podlagi člena 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je vzbudil precejšnje zanimanje, saj so vse države članice Unije razen ene ter Evropski parlament in Svet predložili pisna stališča o vprašanju, ki ga je postavila Komisija.

Podrobnejši pregled predmeta zadev, ki so bile vložene pri Sodišču v preteklem letu, je pokazal, da se ta predmet na splošno ujema s tistim iz prejšnjih let. Tako kot v preteklosti je bilo tudi v letu 2024 Sodišču predloženih mnogo zadev v zvezi s konkurenco ali državnimi pomočmi, varstvom potrošnikov, varovanjem okolja, socialno politiko in prometom, vseeno pa bo bralca nedvomno najbolj pritegnilo veliko število zadev s področja ekonomske in monetarne politike ter omejevalnih ukrepov, sprejetih v okviru vojne v Ukrajini, pa tudi številne zadeve, ki se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice. Leta 2024 je bilo pri Sodišču na tem področju vloženih kar 123 zadev, od katerih je bilo 117 predlogov za sprejetje predhodne odločbe, kar je 40 zadev več kot v preteklem letu. Veliko od teh zadev je predložila Italija.

V zvezi s tem je poučna tudi analiza geografskega izvora predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so bili pri Sodišču vloženi leta 2024. Medtem ko je število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila italijanska sodišča, leta 2023 močno upadlo, je njihovo število leta 2024 dobesedno eksplodiralo, saj so italijanska sodišča leta 2024 pri Sodišču vložila skoraj 100 predlogov za sprejetje predhodne odločbe (98, leta 2023 pa le 43), kar je največje število predlogov iz te države po letu 1952. Število predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki so jih vložila nemška sodišča, pa je šlo v nasprotno smer, saj je bilo s 66 predlogi število predlogov, ki so jih vložila sodišča te države, najnižje v zadnjih petnajstih letih – leta 2023 jih je bilo še vedno 94, tri leta prej (leta 2020) pa 140 – medtem ko je število predlogov, ki so jih vložila poljska sodišča, ostalo stabilno, saj so ta sodišča leta 2024 pri Sodišču vložila 47 predlogov (v primerjavi z 48 v preteklem letu). Po vrstnem redu so jim sledila avstrijska, bolgarska in belgijska sodišča z 39, 38 oziroma 36 predlogi za sprejetje predhodne odločbe. V tem kontekstu je zanimivo, da je od 36 predlogov, ki so jih vložila belgijska sodišča, kar 5 predlogov vložilo ustavno sodišče te države. Vprašanja navedenega sodišča se nanašajo na zelo različna področja, kot so varstvo osebnih podatkov in zasebnosti v sektorju elektronskih komunikacij, usklajevanje nekaterih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi ter veljavnost ukrepov, ki jih je Svet Evropske unije sprejel za obvladovanje visokih cen energije v izjemno negotovih geopolitičnih razmerah.

Nazadnje, kar zadeva nujno obravnavanje sporov, je treba opozoriti na močen porast števila predlogov za uporabo hitrega ali nujnega postopka. Medtem ko se je število teh predlogov v preteklih dveh letih precej zmanjšalo (52 predlogov leta 2022 in 43 predlogov leta 2023), se je leta 2024 spet povečalo, in sicer na več kot 75 predlogov, ob upoštevanju obeh vrst postopkov skupaj. Nujni postopek je bil v preteklem letu uporabljen 6‑krat, enako kot hitri postopek, ki je bil prav tako uporabljen v 6 zadevah, ki so se nanašale na razlago določb v zvezi s predajo oseb zaradi kazenskega pregona v okviru Sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani,[7] na razlago določb o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb[8] in na razlago pojma „varna izvorna država“, ki je med drugim naveden v členih 36, 37 in 38 Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60) ter v Prilogi I k tej direktivi.[9]

 

2.     Končane zadeve

Medtem ko preteklo leto po številu zadev, predloženih Sodišču, v marsičem spominja na leto 2019, pa ta ugotovitev še toliko bolj velja za zadeve, ki jih je Sodišče končalo. Sodišče je leta 2024 namreč končalo 863 zadev, kar je skoraj enako rekordnemu številu končanih zadev pred petimi leti (865 zadev). Ta dosežek, ki pomeni 10‑odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom, v katerem je bilo končanih 783 zadev, odraža nenehna prizadevanja Sodišča za obvladovanje neprestano rastoče delovne obremenitve v razmerah, ki jih je poleg tega zaznamoval odhod enega od članov februarja 2024 in smrt drugega člana med mandatom štiri mesece pozneje. Ob pisanju teh vrstic ta člana še nista bila nadomeščena, zaradi česar mora Sodišče, ki ga sestavlja 27 sodnikov, delovati le s 25 sodniki.

Glede na delež zadev, ki so bile predložene Sodišču, predlogi za sprejetje predhodne odločbe in pritožbe nepresenetljivo predstavljajo večino zadev, ki jih je Sodišče končalo. Podrobnejši pregled načina, kako so bile zadeve končane v preteklem letu, pokaže, da je Sodišče večji del zadev končalo s sodbo. Tako je bilo leta 2024 na ta način končanih 595 zadev, medtem ko je bilo leto prej tako končanih 535 zadev. Število zadev, končanih s sklepom, pa se je nekoliko zmanjšalo, tako v primeru zadev za predhodno odločanje kot v primeru pritožb. Pritožbe, rešene s sklepom, so tako predstavljale le 40 % vseh pritožb, končanih leta 2024, medtem ko je bil ta delež še leto prej več kot 50 %, leta 2022 pa celo 60 %. Ta dejavnik neizogibno vpliva na povprečno trajanje postopkov.

Ker je Sodišče lani veliko število pritožb, zlasti na področju konkurence in državnih pomoči, rešilo po celovitem postopku, ki vključuje tako obravnavo kot predstavitev sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, se je povprečno trajanje obravnavanja teh zadev s 13,9 meseca leta 2023 podaljšalo na 18,4 meseca leta 2024.

Podaljšalo se je tudi povprečno trajanje obravnavanja predlogov za sprejetje predhodne odločbe in direktnih tožb, vendar v manjšem obsegu kot pri pritožbah. Povprečno trajanje obravnavanja predlogov za sprejetje predhodne odločbe se je namreč s 16,8 meseca leta 2023 podaljšalo na 17,2 meseca leta 2024, medtem ko se je povprečno trajanje obravnavanja direktnih tožb v istem obdobju z 20,8 meseca podaljšalo na 21,5 meseca, kar ostaja v razumnih mejah ob upoštevanju dejstva, da je Sodišče končalo veliko število zadev, ki so potekale že več let, zlasti tožbe, ki jih je oktobra 2020 več držav članic vložilo zoper pravila, ki jih je zakonodajalec Unije sprejel na področju sedeža in kabotaže, najdaljšega časa vožnje in napotitve voznikov v sektorju cestnega prometa. S sodbo, ki jo je Sodišče razglasilo 4. oktobra 2024, je bilo skupaj odločeno o 15 tožbah, sama sodba pa vsebuje skoraj 1500 točk.[10]

Splet teh dejavnikov logično pripelje do podaljšanja povprečnega trajanja postopkov pred Sodiščem, ki je za vse vrste zadev skupaj znašal 17,7 meseca leta 2024 v primerjavi s 16,1 meseca leto prej. Glede zadev, ki so predmet nujnega postopka in ki zaradi občutljivih področij, ki jih pokrivajo, vedno zahtevajo večjo pazljivost, pa je treba navesti, da se je povprečno trajanje obravnavanja teh zadev s 4,3 meseca leta 2023 skrajšalo na 3,3 meseca leta 2024, kar je zelo blizu trajanju, ki je bilo predvideno ob uvedbi tega postopka marca 2008.[11]

Kar zadeva porazdelitev odločb glede na sestavo, je treba opozoriti predvsem na veliko povečanje števila odločb, ki jih je sprejel veliki senat Sodišča. Leta 2024 je ta sestava končala 75 zadev, medtem ko jih je leto prej končala le 36. To številko je mogoče pojasniti, kot smo videli, z rešitvijo 15 povezanih zadev v zvezi z evropskimi predpisi na področju prometa, poleg tega pa tudi z delno zamenjavo članov Sodišča oktobra 2024. Ker se je tega meseca iztekel mandat velikemu številu sodnikov, je bilo treba o zadevah, v katerih so odločali ti sodniki, odločiti pred njihovim odhodom, da ne bi prišlo do težav s sklepčnostjo. Mnogo teh zadev pa je bilo dodeljenih velikemu senatu.

Čeprav je delež senatov treh sodnikov v zadevah, ki jih je Sodišče končalo leta 2024, še vedno prevladujoč, saj predstavlja kar 46 % zadev, ki so bile končane s sodbo ali sklepom, ki ima naravo sodne odločbe, se je delež senatov petih sodnikov vseeno še naprej povečeval in je znašal skoraj 42 %. Skupno število zadev, ki so jih te sestave končale leta 2024, je bilo 359 zadev za senate treh sodnikov – vključno s senatom za dopustitev pritožb – in 324 zadev za senate petih sodnikov. Leto prej je bilo to število 381 zadev (senati treh sodnikov) in 298 zadev (senati petih sodnikov).

Nazadnje, opozoriti je treba, da je Sodišče leta 2024 izdalo odločbo v najštevilčnejši sestavi (občna seja): sodba z dne 30. aprila 2024 v drugi zadevi „Quadrature du Net“. Francoski državni svet je pri Sodišču ponovno vložil predlog za več dodatnih pomembnih pojasnil glede razlage Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009, v povezavi z Listino o temeljnih pravicah.[12]

 

 3.     Nerešene zadeve

Čeprav je bilo, kot smo videli, število zadev, ki jih je Sodišče končalo leta 2024, izjemno veliko, je bilo vseeno manjše od števila zadev, ki so bile v tem letu vložene, logična posledica tega pa je porast števila nerešenih zadev, ki jih je bilo 31. decembra 2024 na Sodišču 1206. To je največje število, ki je bilo kadar koli zabeleženo v analih Sodišča. To število nedvomno kaže na zaupanje, ki ga državljani in sodišča držav članic Unije izkazujejo Sodišču pri reševanju vprašanj razlage prava Unije, s katerimi se soočajo, obenem pa izpostavlja pomen zakonodajne reforme, ki je začela veljati septembra 2024, saj je njen cilj uravnotežiti delovno obremenitev Sodišča in Splošnega sodišča s tem, da se na zadnjenavedeno sodišče prenese del pristojnosti Sodišča za predhodno odločanje.

V tej fazi je seveda še prezgodaj za oceno te reforme, vendar bomo skrbno spremljali razvoj števila zadev, predloženih Sodišču, zlasti na posebnih področjih, na katera se nanaša prenos pristojnosti, da se oceni učinek te reforme tako na obravnavanje teh zadev s strani Splošnega sodišča kot na delovno obremenitev Sodišča in na trajanje obravnavanja zadev, ki je bilo eden od dejavnikov za predlog za spremembo Statuta.

 

*****

 

[1] Naj spomnim, gre za teh šest področij: 1. skupni sistem davka na dodano vrednost, 2. trošarine, 3. carinski zakonik, 4. tarifna uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo, 5. odškodnina in pomoč potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja ali zamude ali odpovedi prevoznih storitev in 6. sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

[2] Zadeva C‑553/24, Assemblée nationale/Evropski parlament in Svet. S to tožbo se predlaga razglasitev ničnosti Uredbe (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L, 22.5.2024).

 

[3] UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46.

 

[4] Zadeva C‑892/24, Komisija/Združeno kraljestvo.

 

[5] Sodba z dne 6. marca 2018, Achmea, C‑284/16 (EU:C:2018:158).

 

[6] Zadeva C‑894/24, Komisija/Združeno kraljestvo.

[7] Zadevi C‑202/24, Alchaster (sodba z dne 29. julija 2024, EU:C:2024:649) in C‑743/24, Alchaster II.

 

[8] Združeni zadevi C‑244/24 in C‑290/24, Kaduna (sodba z dne 19. decembra 2024, EU:C:2024:1038).

 

[9] Združeni zadevi C‑758/24 in C‑759/24, Alace in Canpelli.

 

[10] Združene zadeve od C‑541/20 do C‑555/20, Litva in drugi/Parlament in Svet (Sveženj o mobilnosti), EU:C:2024:818.

 

[11] Glej v zvezi s tem izjavo, ki jo je Svet sprejel 20. decembra 2007 ob sprejetju sklepa o spremembi Protokola o Statutu Sodišča, v skladu s katero „bi bilo treba nujni postopek predhodnega odločanja zaključiti v treh mesecih“ (UL L 24, 29.1.2008, str. 44).

 

[12] Zadeva C‑470/21, Quadrature du Net in drugi (Osebni podatki in boj proti ponarejanju), EU:C:2024:370.

 

 

Glej tudi

Tudi sodna statistika za več preteklih let je objavljena na spletni strani Curia, v delu „Zgodovina“.