Sodna statistika Splošnega sodišča - 2024

Oglej si podrobne statistične podatke Splošnega sodišča 

Statistični podatki Splošnega sodišča za leto 2024

Vittorio Di Bucci, sodni tajnik Splošnega sodišča

1.      Leto zgodovinskih sprememb

Sodna statistika vsako leto zagotovi dragocen vpogled v dejavnost Splošnega sodišča in se izkaže kot nepogrešljivo orodje za razumevanje sedanjosti in pripravo na prihodnost. Glavni namen tega prispevka je ponazoriti najbolj izstopajoče elemente te statistike, ponuditi ključne elemente za razumevanje in opisati trende. Kar zadeva leto 2024, pa je treba poudariti tudi temeljne spremembe nalog Splošnega sodišča in zadev, ki so mu predložene.

Leto 2024 pomeni prelomnico v zgodovini Splošnega sodišča in pravosodnega sistema Evropske unije, ki je doživel najpomembnejšo reformo od ustanovitve Splošnega sodišča leta 1989. S 1. oktobrom je Splošno sodišče postalo pristojno za odločanje o zadevah za predhodno odločanje na šestih posebnih področjih. Tako je prejelo prve predloge nacionalnih sodišč, ki mu jih je Sodišče posredovalo na podlagi novih določb Statuta in predpisov ter ki zajemajo področja, kot so DDV, trošarine, carine in pravice potnikov. Ta razvoj se nanaša na samo naravo Splošnega sodišča, ki zdaj skupaj s Sodiščem sodeluje v dialogu z nacionalnimi sodišči in tako prispeva k pravilni uporabi prava Unije v državah članicah.

Obenem Splošno sodišče ostaja sodišče, ki na prvi stopnji opravlja nadzor nad dejavnostjo institucij in organov Unije. Ta vloga se je celo okrepila z reformo, s katero so se razširila področja, na katerih so pritožbe zoper odločbe Splošnega sodišča predmet mehanizma dopustitve pred Sodiščem in so omejene na primere, v katerih se odpira vprašanje, ki je pomembno za enotnost, doslednost ali razvoj prava Unije. Splošno sodišče bo v sporih, ki temeljijo na arbitražnih klavzulah ali tožbah zoper odločitve neodvisnih odborov za pritožbe pri organih ali agencijah, kot so Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev ali organi finančnega nadzora, najpogosteje sodišče zadnje stopnje.

Poleg tega, kar je mogoče razbrati iz statističnih podatkov, so na dejavnost Splošnega sodišča in njegovega sodnega tajništva leta 2024 močno vplivale bistvene spremembe Statuta Sodišča Evropske unije in Poslovnika Splošnega sodišča, prenovitev praktičnih določb za izvajanje tega poslovnika, prilagoditev struktur, delovnih metod in orodij informacijske tehnologije ter potreba po usposabljanju osebja.

Struktura letnih statističnih podatkov je bila spremenjena tako, da se upoštevajo nove pristojnosti na področju predhodnega odločanja, čeprav je bilo v zadnjih treh mesecih leta 2024 vloženih pri Sodišču in nato posredovanih Splošnemu sodišču le 19 predlogov iz 12 različnih držav članic. Zanimivo je, da so 8 od teh predlogov za sprejetje predhodne odločbe vložila vrhovna sodišča sedmih različnih držav članic. Sicer pa je še prezgodaj za kakršne koli zanesljive ugotovitve o pomenu predlogov, prejetih na različnih področjih, ki spadajo v pristojnost Splošnega sodišča, ali za navedbo podatkov o tem, kako Splošno sodišče obravnava zadeve za predhodno odločanje.

Leto 2024 je bilo tudi leto odhoda petih sodnikov Splošnega sodišča, ki so bili imenovani za sodnike Sodišča, in prihoda dveh novih sodnikov. Splošno sodišče, sodno tajništvo in službe so morali vložiti veliko napora za pravočasno končanje več postopkov, v katerih je odločalo teh pet sodnikov, ki so se oktobra 2024 pridružili Sodišču.

2.      Vložene zadeve: verjetno cikličen upad

Prvi izstopajoči podatek je, da je število vloženih zadev padlo nekoliko pod mejo 800 in je s 786 novimi zadevami najnižje v zadnjih desetih letih. Zelo verjetno je, da je ta pojav pretežno cikličen in ga je mogoče razložiti zlasti z zmanjšano dejavnostjo drugih institucij v letu, ki so ga zaznamovale evropske volitve in prenova Komisije.

Vendar bi bilo mogoče nekatere trende pojasniti tudi drugače.

Kar zadeva spore v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, je mogoče opaziti nekoliko manjše število vloženih zadev (268 v primerjavi s 310 leta 2023), čeprav so odbori za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) končali več postopkov kot leto prej. Trend upadanja teh sporov pred Splošnim sodiščem se je okrepil, ker se je število pritožb, vloženih pri odborih za pritožbe pri EUIPO, zmanjšalo (– 6 %) in ker se spodbuja uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov pred EUIPO.

Število zadev na področju ekonomske in monetarne politike, ki med drugim vključuje bančno pravo, se močno zmanjšuje, zlasti v primeru tožb, vloženih proti Enotnemu odboru za reševanje. Razlog za to je, da od leta 2024, ko se je končalo začetno osemletno obdobje od 1. januarja 2016, Enotni odbor za reševanje ni več pobiral predhodnih prispevkov od institucij, ki morajo vplačevati v enotni sklad za reševanje, ki so bili glavni vir sporov. S 14 tožbami, ki so bile vložene leta 2024, se predlaga ponovna odločitev v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2021, primerjati pa jih je treba z 48 zadevami v zvezi s prispevki za leto 2023.

Na področju sporov v zvezi z regulacijo digitalnih trgov in storitev je bilo predloženih šest zadev v zvezi z Aktom o digitalnih storitvah (EU) 2022/2065 (v angleščini: Digital Services Act, DSA), ki se nanašajo na opredelitev kot „zelo velika spletna platforma“ ali na znesek pristojbine za nadzor, in dve zadevi v zvezi z aktom o digitalnih trgih (EU) 2022/1925 (v angleščini: Digital Markets Act, DMA), ki se nanašata na odločitve o imenovanju za „vratarje“. Do zdaj Splošno sodišče še ni prejelo zadev v zvezi z izvajanjem – s strani Komisije – vsebinskih obveznosti, ki jih imajo ti gospodarski subjekti, kar so zadeve, ki bi lahko v prihodnjih letih še povečale število sporov.

Število sporov v zvezi z omejevalnimi ukrepi je s 63 zadevami ostalo stabilno in je popolnoma enako kot leta 2023. Kot leta 2023 se nove zadeve na tem področju večinoma (47 tožb od 63) nanašajo na več omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela proti fizičnim ali pravnim osebam v okviru konflikta med Rusijo in Ukrajino. V več nerešenih zadevah v zvezi s takimi omejevalnimi ukrepi so tožeče stranke za to, da bi izpodbijale podaljšanje ali spremembo ukrepov, ki se nanašajo nanje, tožbo v skladu s členom 86 Poslovnika prilagodile, in teh sklepov niso izpodbijale z novo tožbo. Prednost te tehnike je, da je obravnava več aktov, ki se nanašajo na isto stranko, združena v okviru iste zadeve, s čimer so izpolnjeni cilji jasnosti, hitrosti in pravne varnosti, ki so bili določeni ob njeni uvedbi leta 2016. Vendar so se z navedeno tehniko, predvsem kar zadeva akte, ki veljajo le pol leta, otežili in zapletli postopki, ki tečejo, zlasti kadar je do prilagoditve tožbe prišlo tik pred obravnavo oziroma med njo. Splošno sodišče je za odpravo teh težav spremenilo svoj poslovnik za primere, v katerih rok za vložitev tožbe začne teči po 1. septembru 2024. Zdaj je določeno, da je treba prilagoditev tožbe vložiti v kratkem roku po obvestilu o odločitvi Splošnega sodišča o začetku ustnega dela postopka ali načeloma celo pred obvestilom o odločitvi, da bo odločilo brez ustnega dela postopka. Sicer je še prezgodaj za oceno, vendar se zdi, da ta novi sistem omogoča bolje uskladiti interes tožečih strank, da svoje predloge navedejo v okviru zadeve, ki še ni rešena, s potrebo, da Splošno sodišče svoje delo organizira predvidljivo in postopke konča v razumnem roku.

Na tradicionalnih področjih sporov pred Splošnim sodiščem je število sporov v zvezi z javnimi uslužbenci stabilno (78 zadev v primerjavi z 82 zadevami leta 2023). Na področju državnih pomoči se je število zadev povečalo z 10 leta 2023 na 23 zadev leta 2024, vendar še vedno ostaja pod zgodovinskimi ravnmi. Nazadnje, tako kot v letih 2022 in 2023 je število zadev na področju konkurence zelo majhno s komaj 10 novimi zadevami leta 2024.

3.      Številčni podatki, ki odražajo dejavnost sodišča

Splošno sodišče je bilo z 922 končanimi zadevami med letom produktivnejše kot leto prej in občutno bolj produktivno kot povprečno v zadnjih letih. Prav tako je uspelo občutno zmanjšati število nerešenih zadev: končanih zadev je bilo 136 več kot novih zadev, nerešenih zadev je 1302 (če se skupina 404 v bistvu enakih zadev, vloženih leta 2023, šteje kot ena zadeva, sicer bi bilo skupno število 1705 zadev). To je najmanjše število od leta 2015. Ta napredek je deloma posledica končanja nekaterih velikih skupin zadev.

Nekaj ugotovitev:

• 20,2 % zadev so rešile razširjene sestave petih sodnikov, kar je daleč najvišji odstotni delež v zgodovini Splošnega sodišča. To je posledica naraščajočega trenda v zadnjih letih, da se zadeve, ki odpirajo pomembna vprašanja, nova vprašanja ali vprašanja, ki bi lahko vplivala na razvoj sodne prakse, dodeljujejo razširjenim sestavam, kar je postalo mogoče zaradi povečanja števila sodnikov. Razširjene sestave v veliki večini primerov izdajajo sodbe (163 leta 2024), vendar lahko sprejemajo tudi sklepe (23 leta 2024, 10 leta 2023).
• Senati treh sodnikov so končali 75,4 % zadev v primerjavi z 79 % zadev leta 2023, kar je mogoče pojasniti prav s pogostejšim dodeljevanjem zadev razširjeni sestavi.
• Splošno sodišče je z odločanjem v velikem senatu končalo 9 zadev (ena sama zadeva v letih 2023 in 2022, v letih 2021 in 2020 pa nobene), kar je še en izraz težnje po večji uporabi razširjenih sestav; po reformi Statuta Sodišča Evropske unije lahko Splošno sodišče odloča v vmesnem senatu devetih sodnikov, vendar možnost te sestave še ni bila izkoriščena.
• O 4 zadevah je odločal sodnik posameznik (9 zadev leta 2023), kar potrjuje zelo izjemno naravo tega odstopa zadev.
• Število vloženih predlogov za izdajo začasne odredbe je stabilno in je na visoki ravni (42 leta 2024 v primerjavi z 41 leta 2023), prav tako tudi število končanih postopkov za izdajo začasne odredbe (42 leta 2024 v primerjavi s 40 leta 2023).
• Leta 2024 je bilo 62 % zadev končanih s sodbo, 38 % pa s sklepom (leta 2023 sta bila odstotna deleža 59 % oziroma 41 %). V 64,5 % zadev, končanih s sodbo, je bila opravljena obravnava (66 % leta 2023).
• Splošno sodišče je decembra 2024 končalo prvi postopek predhodnega odločanja s sprejetjem sklepa o izbrisu, potem ko je nacionalno sodišče umaknilo predlog za sprejetje predhodne odločbe.

Število obravnav se je leta 2024 zmanjšalo na 232 (286 obravnav leta 2023 in 241 leta 2022) za 300 zadev z obravnavo (419 leta 2023 in 303 leta 2022).

Med letom sta bili opravljeni dve obravnavi prek videokonference, in sicer prvič od začetka veljavnosti novih pravil o uporabi tega sredstva, in sicer 1. aprila 2023.

Povprečno trajanje postopka se je zelo rahlo podaljšalo. Leta 2024 je znašalo 18,5 meseca za zadeve, končane s sodbo ali sklepom, v primerjavi z 18,2 meseca leta 2023 in 22,1 meseca (v primerjavi z 21 leta 2023), če se upoštevajo le zadeve, končane s sodbo. V zvezi s tem je treba omeniti, da povprečno trajanje postopka v tej zadnji kategoriji niha med povprečnim trajanjem 42,6 meseca za zadeve s področja konkurenčnega prava ali 37,2 meseca za zadeve s področja državnih pomoči in 13,5 meseca za zadeve s področja intelektualne lastnine. Končanje več starih zadev in starih skupin zapletenih zadev, zlasti s področij državnih pomoči, konkurence in bančnega prava, je prispevalo k podaljšanju povprečnega trajanja postopka. Ta trend se bo verjetno umiril, povprečno trajanje postopkov v prihodnjih nekaj letih pa bi se torej moralo skrajšati, saj je Splošno sodišče končalo oziroma končuje zadnje velike skupine zadev iz preteklosti.

Od 1705 nerešenih zadev pred Splošnim sodiščem 31. decembra 2024 (skupno število, ki vključuje 404 identične tožbe, vložene leta 2023), se jih 32 % nanaša na pravo institucij (404 zgoraj navedene zadeve spadajo na to področje), skoraj 10 % na ekonomsko in monetarno politiko, 7 % na državne pomoči in 5 % na omejevalne ukrepe. Na področjih, za katera je specializirano Splošno sodišče, intelektualna lastnina predstavlja 19 % nerešenih zadev in področje javnih uslužbencev 6,5 % teh zadev, to pa sta odstotna deleža, ki v primerjavi s preteklim letom ostajata stabilna. Kar zadeva sestave, je mogoče opaziti večjo uporabo velikega senata z dvema nerešenima zadevama pred to sestavo konec leta 2024, pri čemer je ena s področja dostopa do dokumentov in druga v zvezi s pregledom nezakonodajnih aktov, ki vsebujejo določbe, ki bi bile lahko v nasprotju z okoljskim pravom.

4.      Elementi, ki so zaznamovali leto 2024, in obeti

Splošno sodišče je leta 2024 vložilo veliko truda v dokončanje in izvedbo reforme pravosodnega sistema Evropske unije, ki se je začela s predlogom za reformo Statuta Sodišča Evropske unije, ki ga je vložilo Sodišče novembra 2022. Uredba o spremembi Statuta je bila sprejeta 11. aprila 2024 in je začela veljati 1. septembra 2024. Splošno sodišče je 10. julija 2024 v soglasju s Sodiščem in po odobritvi Sveta sprejelo temeljne spremembe svojega poslovnika, ki so prav tako začele veljati 1. septembra 2024 in katerih namen je zlasti Splošnemu sodišču omogočiti, da od oktobra 2024 izvaja svoje nove pristojnosti na področju predhodnega odločanja. Prenovljene so bile Praktične določbe za izvajanje Poslovnika, spremenjeni pa so bili tudi drugi akti, zlasti tisti, ki se nanašajo na uporabo aplikacije e-Curia. Splošno sodišče je ustanovilo senat, določen za obravnavo predlogov za sprejetje predhodne odločbe, ki naj bi obstajal do delne zamenjave članov Splošnega sodišča, predvidene za september 2025, nato pa bil nadomeščen z dvema senatoma, pristojnima za predhodno odločanje. Izvolilo je tri sodnike (dva redna člana in enega namestnika), ki bodo opravljali naloge generalnega pravobranilca za obravnavanje predlogov za sprejetje predhodne odločbe. Prav tako je spremenilo pravila v zvezi s sestavo velikega senata in uvedlo pravila za sestavo vmesnega senata devetih sodnikov, ki je bil uveden s spremembo Statuta.

Splošno sodišče je nadaljevalo politiko proaktivnega upravljanja zadev in uspešno izvedlo nove ukrepe, sprejete leta 2023 za obravnavanje zelo obsežnih zadev in velikih skupin zadev vse od njihovega vpisa. Te zadeve so dodeljene senatom in sodnikom poročevalcem v skladu s posebnimi merili, zanje velja okvirna časovnica, ki se prilagodi glede na razvoj postopka, ter so upravičene do več sredstev in prednostne obravnave v enoti pregledovalcev sodb in službah za prevajanje. Sprejeta je bila odločitev, da sodniki, ki sodelujejo pri obravnavanju zadev za predhodno odločanje, nikoli ne bodo določeni za poročevalce v zelo obsežnih zadevah ali skupinah zadev, ker to ne bi bilo združljivo s prednostjo, ki se daje hitremu obravnavanju predlogov za sprejetje predhodne odločbe, v skladu z zagotovili, ki so bila ob reformi dana zakonodajalcu.

Splošno sodišče in njegovo sodno tajništvo sta nadaljevali s posodabljanjem javne službe sodstva, ki prispeva k učinkovitosti evropskega pravosodnega sistema. Leta 2024 so bili v ospredju razvoj orodij informacijske tehnologije, potrebnih za obravnavo predlogov za sprejetje predhodne odločbe, posredovanih Splošnemu sodišču, pa tudi dokončanje prvih faz vzpostavljanja integriranega sistema vodenja zadev (SIGA) in priprava poznejših faz. Posodobljene so bile vse informativne brošure, namenjene širši javnosti, besedila pa razširjena pravočasno za začetek veljavnosti novih določb. Ukrepi v zvezi s fizično in digitalno dostopnostjo so prav tako na seznamu razprav v okviru sodišča in njegovega sodnega tajništva.

5.      Dejavnost sodnega tajništva Splošnega sodišča: prilagajanje reformi in vodenje postopkov

Zmanjšanje števila novih zadev je pozitivno vplivalo na sodno tajništvo, saj se je nekoliko zmanjšal pritisk vsakodnevnega dela pri vodenju sodnih postopkov. To je omogočilo, da so se viri in čas namenili prilagoditvam, ki so bile potrebne zaradi reforme pravosodnega sistema Unije, in zlasti pripravam na upravljanje predlogov za sprejetje predhodne odločbe.

Vendar pa številke dokazujejo, da se dejavnost nadaljuje z izrazitim tempom:

• 863 vpisov v vpisnik;
• 9693 procesnih aktov, vloženih v sodnem tajništvu;
• 290 strani, ki so bile med letom vložene prek aplikacije e-Curia.

Sodno tajništvo je sodnikom sodišča pomagalo na 346 sejah senatov (334 leta 2023), 232 obravnavah in 37 razglasitvah.

Glej tudi

Statistični podatki o dejavnosti Splošnega sodišča v letu 2023 s komentarjem 

Tudi sodna statistika za več preteklih let je objavljena na spletni strani Curia, v delu „Zgodovina“.