POVRAČILO POTNIH STROŠKOV IN STROŠKOV NASTANITVE

Kadar pacient odide v drugo državo članico na zdravljenje, ima nujno potne stroške, morda pa tudi stroške nastanitve. Zato se je postavilo vprašanje, ali je nosilec zdravstvenega zavarovanja pacientu dolžan povrniti tudi te stroške.

Pacient, ki je od svojega nosilca zdravstvenega zavarovanja dobil odobritev, da lahko odide v drugo državo članico na zdravljenje v okviru uredbe iz leta 1971 (ali uredb iz leta 2004 in leta 2009), ne more zahtevati povračila potnih stroškov, v primeru ambulantnega zdravljenja pa tudi ne stroškov nastanitve. V primeru načrtovanega bolnišničnega zdravljenja bodo, nasprotno, povrnjeni stroški bivanja in prehrane. Obveznost povračila stroškov se namreč nanaša izključno na stroške, povezane z zdravstveno oskrbo, ki jo je pacient prejel v državi članici zdravljenja (15. junij 2006, Herrera, C-466/04).
Enako velja, če je odobritev dana na podlagi svobode opravljanja storitev (direktiva iz leta 2011). Vendar pa je v primeru, da pacientov nosilec zdravstvenega zavarovanja krije potne stroške in stroške nastanitve za zdravljenje na nacionalnem ozemlju, te stroške treba povrniti, če se bo pacient zdravil v drugi državi članici (16. maj 2006, Watts, C-372/04).

Države članice lahko, če to želijo, v vseh primerih (na podlagi uredb ali Direktive) povrnejo potne stroške in stroške nastanitve.